»Slovenija je zelo lepa dežela in tu se zelo lepo živi. Vendar imate težave z ohranjanjem in privabljanjem talentov, tako da se boste morali odločiti, ali želite državo, v kateri se lepo živi, ali državo, v kateri se lahko tudi dela.« 

Besede, ki dobro povzamejo življenje v naši državi, ki ima odlično lego, lepo naravo, kakovostno kulinariko in hkrati relativno dobre možnosti glede uravnoteženosti poklicnega in zasebnega življenja. A je po dobrih 30 letih razvojno gledano postavljena pred izzive, kako naprej. Letos smo se namreč znašli v skupini držav, ki so na mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD nazadovale, Slovenija na nezavidljivo 42. mesto med 64 državami, kar bi moral biti resen razlog za skrb, a se zdi, da se s tem nihče ne želi pretirano ukvarjati. Morda prav v relativno ugodnih razmerah za življenje tiči razlog, da se že nekaj let težje pogovarjamo o razvojnih premikih, ambicijah in potrebnih reformah. Nihče ni ljubitelj sprememb, dokler ni (skorajda že) prepozno.

Uvodne besede so iz pogovora s Hansom Paulom Bürknerjem iz svetovalnega podjetja Boston Consulting Group na slovenskem managerskem kongresu. V svoji večdesetletni karieri je svetoval številnim svetovnim podjetjem in državam glede strategije, razvoja, globalizacije in preobrazbe. Za zgled nam je postavil Estonijo in Dansko – prvo zaradi nadpovprečno uspešne digitalizacije, drugo pa z vidika trajnostnega razvoja. Zanimivo, prav Danska je zadnji dve leti vodilna država na lestvici konkurenčnosti pred Irsko in Švico. Estonija pa še vedno predstavlja svetlo zvezdo dobre uvrstitve na 26. mesto in je zanimiv primer, saj gre za eno od držav, ki je bila v 90. letih prejšnjega stoletja v mnogo slabšem položaju od nas. Seveda to ne pomeni, da je kakovost življenja v Sloveniji primerjalno slabša, a že kratkoročne napovedi kažejo, da bomo brez spodbujanja gospodarstva, večje produktivnosti, drzne in ambiciozne podjetniške kulture težko še naprej zagotavljali enako družbeno blaginjo in socialno državo.

Eden od zelo pomembnih razlogov je demografska slika. Čeprav so akademski strokovnjaki, ki spremljajo demografske trende, že dolgo opozarjali, da se naša populacija stara, smo to najbolj izrazito opazili ne samo v gospodarstvu, temveč tudi šolstvu, zdravstvu, gostinstvu in turizmu, celo javni upravi, kjer smo trčili ob preprosto dejstvo: pomanjkanje razpoložljivega kadra. Ne samo da so generacije, ki danes vstopajo na trg dela, veliko manjše od številčne baby boom generacije, ki se upokojuje – v globalnem svetu si mladi izbirajo atraktivnejše države, atraktivnejša podjetja, atraktivnejše poklice in, kar postaja še posebej aktualno, atraktivnejše oblike dela. Konkurenčnost za kadre že dolgo ne poteka le na ravni podjetij, temveč tudi držav, zato bi nam moralo biti žal za vsakega izgubljenega mladega, ki ne vidi priložnosti za karierni razvoj ali razvoj podjetniške zgodbe v naši državi.

Kaj nam v zvezi s tem pove lestvica konkurenčnosti? Uvrstitev posamezne države je odvisna od več kriterijev, ki merijo gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Slovenija je svojo uvrstitev poslabšala v vseh štirih sklopih, kar je zaskrbljujoče in bi nas moralo spodbuditi k razpravi, kako trend obrniti v pravo smer. Morda nas lahko deloma potolažijo posamezne konkurenčne prednosti, kot na primer dostopnost izobraževanja. Odlične rezultate dosegamo pri enakosti v porazdelitvi dohodka (egalitarnost). In pri izvozu blaga, saj so za naše gospodarstvo zelo pomembni slovenski izvozniki, ki pa, zanimivo, pri poslovanju tudi sami opozarjajo na podobne izzive, kot nam jih kaže lestvica – a so mnogo premalo slišani.

Izzivi se v praksi kažejo v tem, da še vedno zaostajamo v produktivnosti, ki je v Sloveniji bistveno prenizka in je, izražena v BDP na zaposlenega, v letu 2021 dosegala le 84 % povprečja EU. Prav povečanje produktivnosti pa je odgovor, če hočemo kot država nadalje zagotavljati financiranje rastočih stroškov staranja prebivalstva, izobraževalni sistem, zdravstvo, pokojnine, infrastrukturo, stanovanja za mlade … Zato bi morala država videti, kaj nam kaže slaba uvrstitev na področju konkurenčnosti, in veliko bolj ambiciozno spodbujati (tuje) investicije, poskrbeti za stabilnost javnih financ in s tem povezane reforme zdravstvenega in pokojninskega sistema, oblikovati razvojno naravnano davčno politiko, razbremeniti stroške dela in pritegniti izobražene kadre v Slovenijo, modernizirati delovnopravno zakonodajo, razvijati infrastrukturo in tako naprej. Država mora biti pri tem s svojimi politikami gonilo sprememb in predvsem razumeti, da so ukrepi, na katere opozarja gospodarstvo (stabilno poslovno okolje, debirokratizacija in razbremenitev dela), nujna investicija države v razvoj. Pretirana in rigidna zakonodaja ter nekontrolirana in nepregledna rast števila predpisov, ki urejajo poslovanje, skupaj z visokimi davki omejuje gospodarsko rast in razvoj, investicije in nova delovna mesta – s tem pa tudi družbeno blaginjo.

Če bomo torej želeli spodbuditi ustvarjanje, se bomo morali vprašati, od česa bomo imeli tako ljudje kot država na koncu več: od razbohotene birokracije, zapletene administracije in kompleksnega davčnega sistema, ki davijo ambiciozne posameznike in spodbujajo ribarjenje v kalnem, ali od vitke države s svobodno gospodarsko pobudo, ki bo ohranjala ljudi in kapital doma. Če se vrnem k uvodni misli: lepo življenje lahko sicer nekaj časa traja, a brez ustvarjanja in razvoja se tudi ta matematika prej ali slej konča.

Petra Juvančič

Združenje Manager, izvršna direktorica