»Hej! Sem Zala in to je vseh 85 knjig, ki sem jih prebrala v letu 2022.« S temi besedami se začne prvi video, ki ga je Zala objavila na svojem knjižnem YouTube kanalu. Pa tudi prvi Zalin video, na katerega sem med neko naključno seanso brezciljnega drsenja po družbenih omrežjih naletela sama. Zalini posnetki s knjižnimi priporočili so od takrat nabrali več tisoč ogledov tujih in slovenskih gledalcev.
V dobi #BookToka se je na internetu med mladimi namreč razcvetela prava knjižna renesansa.
Zala Kralj je strastna bralka in mlada ženska, ki pri rosnih 24. letih živi že svojo drugo kariero. Mnogi jo boste prepoznali kot Zalo iz dueta ZalaGašper, ki je leta 2019 zastopala Slovenijo na Evroviziji, trenutno pa na družbenih omrežjih postaja vse bolj poznana kot očarljiva knjižna vplivnica in ustanoviteljica Zalinega Book Cluba v Mariboru.
Od Evrovizijske zvezde do knjižnega kluba
v Mariboru
Jeseni se je v medijih pojavila novica, da se Zala uradno umika iz glasbenega dueta ZalaGašper. Njen fant Gašper bo glasbeno pot nadaljeval samostojno. »Pred koncerti sem bila vedno zelo živčna. Od tega, kaj bom imela oblečeno, do tega, da me je skrbelo, če bom pozabila besedilo. Tak način javnega nastopanja me je spravljal v res zelo velik stres,« podeli Zala, ko jo vprašam, kdaj je začutila, da je čas, da se poda na novo pot. Namesto glasbe se je odločila slediti svoji prvi ljubezni: knjigam.
»Iz filmov mi je bila vedno všeč ideja, da bi imela svoj knjižni klub,« se nasmehne Zala. Pred ustanovitvijo Zalinega Book Cluba med svojimi domačimi in prijatelji ni imela nikogar, ki bi bral tako veliko in tako intenzivno kot ona. Kljub temu je pred organizacijo prvega srečanja vseeno več mesecev odlašala. »Dolgo sem rabila, da sem se zorganizirala. Poleg tega nisem neka naravna animatorka. Znanje, kako usmerjati skupino neznancev, ki se pridejo pogovarjat o knjigah, je prišlo s časom.« Če jo je na začetku skrbelo, da se na srečanjih ne bodo imeli o čem pogovarjati, se je hitro izkazalo ravno nasprotno. Pogovori včasih trajajo tudi štiri ure, Zala pa je s knjižnim klubom prvič občutila, kako je, ko delaš nekaj, v čemer res 100 % uživaš.
Zalin knjižni klub decembra letos praznuje prvo obletnico. Srečanja vsak drugi mesec potekajo v mariborski kavarni in konceptni trgovini s pohištvom HKoncept. »Res sem počaščena, da se srečanja, ki jih objavim na platformi EventBrite, zdaj zapolnijo praktično takoj. Oblikovala se je tudi že neka standardna zasedba, kar je super. Ampak vseeno skupina ostaja odprta za kogarkoli, ki bi se nam rad pridružil.« V knjižnem klubu se srečuje raznolika skupina bralk, starih od 20 do 60 let. Vsi, ki se srečanju ne morejo pridružiti v živo, pa so povabljeni, da svoje misli o prebrani knjigi na dan srečanja delijo pod objavo na Zalinem Instagramu. Še posebej bi bila vesela, če bi se jim pridružili tudi bralci drugih spolov. »Nikakor se ne pogovarjamo le o ženskih romanih! Beremo tudi Murakamija in podobne knjige, tako da bi bilo zanimivo slišati mnenja drugih spolov.«
Elena Ferrante mi je spremenila življenje
Zalina na novo odkrita ljubezen do knjig se je sicer rodila šele nedavno.
»Čeprav se iz otroštva spominjam voženj z morja, ko sem bila celo pot v avtu zatopljena v knjigo, me je branje proti koncu osnovne šole in v srednji šoli popolnoma minilo.« Svojo strast do branja je ponovno odkrila šele, ko ji je prijateljica podarila Genialno prijateljico Elene Ferrante. »Elena Ferrante mi je na nek način spremenila življenje. Njene knjige so me spomnile, kako je, ko te neka zgodba popolnoma prevzame.« Da ji je Elena Ferrante resnično spremenila življenje, potrjuje še ena odločitev, ki jo je Zala sprejela istočasno kot namero, da zaenkrat zapusti glasbene vode. Avgusta se je namreč vpisala na študij slovenskega jezika in književnosti ter prevajalskih študij (angleščina) na univerzi v Mariboru.
Ni nenavadno, da Zala veliko več kot v slovenščini bere v angleščini. Če bi imela pred sabo knjigo v angleščini in isto knjigo v slovenskem prevodu, bi v knjigarni vedno izbrala angleški izvod. »Če roman lahko preberem v jeziku, v katerem je bil napisan, želim to priložnost seveda izkoristiti. Pa še naslovnice so ponavadi precej lepše.« Tudi japonsko, italijansko ali pa francosko knjigo Zala včasih prej prebere v angleškem kot pa v slovenskem prevodu. »Bolj verjetno se mi zdi, da bo nek avtor pregledal angleški prevod kot pa slovenskega. Angleški prevodi se mi podzavestno verjetno zdijo bližje avtorjevemu originalu.«
Kritike, da angleščina preveč prodira v naš vsakdan, se Zali zato zdijo pretirane. »Ohranjanje slovenščine se mi seveda zdi pomembno. Mi je pa smešno, da mladi niti v povezavi z branjem očitno ne znamo narediti ničesar prav. Včasih so mladi preveč brali, potem niso več brali dovolj, zdaj mladi ne beremo v pravem jeziku, ne beremo pravih žanrov …« Ob tem se dotakne tudi žanrskih stereotipov, ki jo na knjižni sceni še posebej motijo: »Delitev na klasike, ki so ‚vredni‘ branja, na eni strani in na ‚knjige za na morje‘ na drugi mi gre res na živce. Moja izkušnja je, da od knjig, ki so jih napisale sodobne avtorice, skoraj vedno odnesem več kot od nekih klasikov.«
Mala slovnica #Booktoka
Kot pripadnica generacije Z, ki tekoče govori jezik družbenih omrežij, se z Zalo pogovarjava tudi o knjižnem preporodu, ki se je zgodil s pojavom booktokerjev, bookstagramerjev in booktuberjev – torej knjižnih vplivnežev na TikToku, Instagramu in YouTubu. Police tujih knjigarn se na primer že več let – v zadnjem obdobju pa tudi v Sloveniji – šibijo pod težo knjig, ki so viralne na TikToku. Hkrati za komercialni uspeh knjig še nikoli v zgodovini založništva ni bil bolj pomemben estetski izgled knjig. Živimo pač v dobi, v kateri je pomembno, da imajo knjige vizualno privlačne platnice, ki lepo dopolnijo izgled barvno usklajenih #shel- fie-jev. Med Zalinimi najljubšimi knjižnimi ustvarjalci vsebin so med drugim Edinburžanka @marcereads, Newyorčan @jackedwards in Kali- fornijčanka @yuki.reads.
»Čeprav ima #BookTok svoje slabosti, se mi zdi, da je branje zaradi te platforme v zadnjih dveh letih med mladimi vseeno postalo veliko bolj popularno,« o vsem tem meni Zala, ki opaža, da je med njeno generacijo branje vsekakor videno kot »kul«. Pod ključnikom #bookstagram, ki ima na Instagramu skoraj 100 milijonov objav, so pogosti izzivi, ki spodbujajo branje. Od vsakomesečnega branja knjige v določeni barvi pa do jesenskega branja knjig le v žanru dark academia. Pogost je tudi knjižni bingo, kjer morajo bralci v časovno omejeni dobi s svojih bralnih seznamov odkljukati knjige pod različnimi kategorijami.
Kako trapasto, bi ob vsem tem morda pripomnil kdo. Pa vendar takšni trendi niso dosti drugačni od bralne značke, ki je spodbujala branje v osnovnih šolah že dolgo pred dobo #BookToka. »Res je, da družbena omrežja včasih delajo popularne napačne vidike branja. Na primer to, da ljudje na svojih družbenih kanalih knjige uporabljajo kot pripomočke za dekoracijo stanovanja in lepe fotografije. Pa masovno nakupovanje knjig, ki je zelo kapitalističen in okolju neprijazen trend,« o vsem tem razmišlja Zala. Takšnega početja vseeno ne obsoja: »Konec koncev tudi moj dedek, ki je čisto druga generacija, rad kupuje in na svojih knjižnih policah nabira knjige, ki jih potem nikoli ne prebere.« Zgodovina se torej ponavlja tudi z #BookTokom: knjige »na meter« se je za dekoracijo dnevnih sob vendarle kupovalo že v časih bivše Jugoslavije.
5 VPRAŠANJ ZA ZALO KRALJ
Letnica rojstva: 1999
Kraj: Maribor
Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora | Ulica aktivistov 6 1000 Ljubljana | SI 71800026
