Jakob Gajšek je ustanovni član ABC Acceleratorja in od leta 2018 direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Je dober poznavalec slovenske startup scene in široko razgledan človek, ki ga odlikuje iskrena želja po tem, da pomaga ljudem do uspeha. Z Jakobom se poznava še iz gimnazijskih klopi. Sončnega ljubljanskega jutra se dobiva v kavarni pri SAZU-ju in se takoj spustiva v pogovor o temi, ki jo najbolje pozna.
Kaj sploh je startup, v čem se loči od »običajnih« zagonskih podjetij?
Startupi so podjetja, iz velike večine katerih statistično gledano ne bo nič, tista, ki bodo uspela, pa bodo globalno relevantna. Lahko ustanoviš lokalno podjetje, zaposluješ pet ljudi, vsi od tega udobno živijo (kar je odlično). Nekaj drugega pa je, da se nekdo tri leta zelo trudi in morda postavi podjetje z 200 milijoni evrov prometa. Ta ambicija loči startupe od drugih zagonskih podjetij. V Univerzitetnem inkubatorju iščemo podjetja, ki gledajo na globalni trg, ki imajo potencial, da spremenijo celotne panoge.Takih je relativno malo.

Katere so skupne lastnosti uspešnih startup podjetij?
Najbolj pomembni so absolutno ljudje: skupina, ki pride skupaj z močno poravnano, obsesivno motivacijo. Res zagnani ljudje bodo našli način, da nekaj naredijo tudi iz zelo kompleksnega problema.
Drugo je, široko rečeno, razumevanje trga in trendov. Kaj zdaj svet rabi, kaj znamo narediti in kje se da zaslužiti denar, da bomo podjetje, ki živi samo sebe in raste.
Zelo pomemben je tudi občutek za čas. Če pogledaš res prebojna podjetja, so nastala v ravno pravem trenutku: Uber je nastal takrat, ko je postala GPS tehnologija nujna oprema vsakega telefona. Torej občutek za to, kaj je v tem trenutku aktualnega na določenem področju, kar prej ni bilo možno.
Kaj pa so najpogostejše pomanjkljivosti pobud, ki pridejo k vam, oziroma kako vidiš, da bo nekomu v startup svetu težko?
Hud problem je, če ljudje niso učljivi, če ne poslušajo nasvetov. Te lastnosti res ne želiš videti pri nekom, ki mu hočeš pomagati na poslovni poti. Ljudje, ki so prepričani, da so najpametnejši na svetu se večinoma izgubijo, ker ne upoštevajo očitnih signalov s trga.
Druga stvar, na katero smo mi specifično pozorni, pa je pomanjkanje ambcije. LUI se namreč specializira na zelo ozko področje, torej startup podjetja.
Kaj lahko pri LUI nudite ambiciozni ekipi, ki pride k vam?
Za nas ni prezgodnje faze, pripravljeni smo vzeti ljudi na vizijo in dobro ekipo. Predvsem znamo pomagati startupom pri zgodnjem razumevanju trga. Obstaja princip, kako se tega lotiš sistematično in znanstveno ter tako vidiš, kam se splača na začetku usmeriti. Majhna ekipa ne more napasti celotnega trga; tudi če imaš ogromno kapitala, ga boš čisto preveč metal stran. Začneš z nečim zelo majhnim, fokusiranim in iz tega rasteš. Začetek je res ključen in pri tem pomagamo: imamo ekipo mentorjev, marsikdo ima tudi lastne podjetniške izkušnje.
Poleg tega pa odpiramo vrata in zastavimo svojo besedo pri investitorjih, korporacijah, partnerjih, imamo precej ljudi, ki jih zanima delo v startupih. Prek naših povezav lahko startup nadoknadi leta mreženja.
Zelo pomembna je tudi skupnost. To so izjemno ambiciozni ljudje v svetu, ki v povprečju ni zelo ambiciozen. Prva generacija slovenskih startupov je že pokazala uspehe in zato je novi generaciji lažje. Že zato, ker lahko prosijo za pomoč ustanovitelje prvih firm. Če pokažeš ambicijo, ti je kdorkoli v slovenski startup sceni pripravljen pomagati.
Kako se je startup scena v zadnjih 10 letih v Sloveniji spremenila?
Največja sprememba je, da se je zelo povečalo število startupov in podpornih inštrumentov, količina denarja v sistemu se je več kot podeseterila. Ni pa se nujno povečala kvaliteta, tako dela s startupi kot tudi startupov. Res pomembno pa je, da so v tem času nastali prvi res veliki uspehi. Pokazali smo, da znamo v Sloveniji delati globalna podjetja, torej je verjetneje, da jih bomo znali tudi v prihodnosti.

Praviš, da se kvaliteta startupov kljub napredku ni nujno povečala. Je to tudi zato, ker se še premalo zavedamo specifik startup podjetništva?
Ja, gotovo. Ni dovolj razumevanja, da če hočeš zagnati startup, moraš iti v nekaj res ambicioznega. Poleg tega se v Sloveniji vseeno ni nujno zelo potruditi za udobno življenje. Kvaliteto življenja imamo izjemno, a nam lahko hitro začne polzeti iz rok, če ne bomo pametno vlagali v prihodnost. Veliko se govori o cilju, da bi imela Slovenija dodano vrednost 80.000 evrov na zaposlenega. Ampak tega ne bomo dosegli tako, da bomo firmam, ki imajo zdaj 40.000 evrov, podvojili dodano vrednost. To se ne dogaja. Nastala bodo podjetja, ki bodo imela 150.000 evrov in ostali se bodo morali prilagoditi, postati bolj inovativni. Danes jim tega ni treba.
Kako preprečiti, da tovrstna perspektivna podjetja zaradi boljših pogojev pobegnejo v tujino?
O tem vprašanju teče v slovenskem podjetniškem ekosistmeu največ debat. Do neke mere se tega ne da preprečiti, a če razumemo, kaj se dogaja, lahko Slovenija s tem še vedno ogromno pridobi.
Selitev nekega podjetja, njegove matične korporacije, holdinga v tujino je večinoma zahteva tujih investitorjev. To ni samo slovenska situacija, to se dogaja povsod po svetu. Na svetu je malo jurisdikcij, kamor veliki investitorji želijo vlagati: npr. Delaware, Velika Britanija, Singapur …
Kaj jim je skupno? Dobri pogoji za podjetja?
Ne, skupno jim je to, da investitorji poznajo njihovo zakonodajo. Bolj kot za očitne finančne razloge gre za praktičnost. S tem rešijo en nivo rizika. Tudi če se glavna korporacija prestavi v tujino, ljudje še vedno delajo in plačujejo davke na zaposlitev tu. Večinoma so tudi ustanovitelji še vedno davčni rezidenti Slovenije. Če je matična firma v tujini, to še ni »beg« startupa. Bolj je problem, če se najde na začetku tuji investitor in predlaga: »Vam damo pol milijona, ampak se vsi preselite sem.« Tak startup ne bo nikoli več slovenski.
Slovenija bi morala poskrbeti, da se prva vlaganja v startupe zgodijo tukaj. Namesto da bi se pogovarjali samo o tem, kako vrhunske talente zadržati tu, razmislimo tudi o tem, kako bi lahko tuje pritegnili sem. To je vrhunsko naredila Estonija: tam je v marsikaterem startupu večina ekipe iz npr. Ukrajine.
Kaj je najbolj pozitiven scenarij za prihodnost slovenske startup scene?
Optimalno bi bilo, da se zavedamo, kje smo dobri, kaj lahko ponudimo in kje lahko konkuriramo. Ljudje si načeloma želijo živeti v Sloveniji, ker imamo res visoko kvaliteto življenja. Kaj lahko ponudimo poleg tega?
Podprimo res ambiciozne ljudi, dokler so še tu. Zato, da pustijo tu močan odtis: naredijo firmo, ki tu zaposluje 50, 100, 500 ljudi. V tem trenutku je za Slovenijo velika priložnost: ko sva prej govorila, o priljubljenih jurisdikcijah za vlagatelje: si opazil, da nobena od njih ni v EU? Do pred kratkim je bila prva izbira za startupe v Evropi Združeno kraljestvo. Trenutno v Evropi ni jurisdikcije, prilagojene startupom. Če bi Slovenija želela prevzeti to vlogo, sem prepričan, da jo lahko dosežemo v petih letih. Važna je jasna zakonodaja in podporne strukture.
Kaj je tvoje sporočilo za nekoga, ki ga vleče v startup vode?
Pridi k nam. Sploh če imaš zelo ambiciozno idejo na tehnološkem področju, ker se specializiramo za to področje in jo lahko pomagamo preveriti.
In ne boj se: »Strah je ubijalec misli.« Ne razmišljaj, kaj gre lahko narobe. Razmišljaj, kaj je naslednji korak, da bodo šle stvari najverjetneje prav. Statistika ni nujno na tvoji strani, lahko pa marsikaj narediš, da izboljšaš verjetnost, da ti uspe. In če ti prvič ne uspe: super! Verjetno imaš 500 idej, loti se naslednje. In vedno je lažje dobiti podporo, investicijo, poslovne partnerje nekomu, ki ima izkušnje, ker ve, kako stvari delujejo. Dostikrat se iz neuspeha naučiš več kot iz uspeha.

