Na jutro pogovora z Aljo v spalnici poiščem par rumenih nogavic. Na njih je očarljiv potisk zasanjane ženske z bujnimi lasmi, luno in zvezdami. Moje najljubše so. Odkar mi jih je za božič podarila prijateljica, jih hranim za še posebej siva jutra. Barvite ilustracije in igrivi vzorci mlade umetnice Alje Horvat na printih, oblačilih, pohištvu in drugih produktih svetovno znanih blagovnih znamk po vseh koncih sveta razveseljujejo na tisoče uporabnic, kot sem sama. Če še ne veste: en Aljin izdelek na dan odžene slabo voljo stran.

OD ŠTUDENTKE DO INSTAGRAM ZVEZDE
Alja pravi, da je podjetnost podedovala od očeta, ustvarjalnost pa od mame vzgojiteljice. »Ne glede na to, kako klišejsko se sliši, sem od nekdaj vedela, da bom sama svoja šefica,« se zasmeji, ko pojasnjuje, da je svoje podjetje odprla takoj, ko je leta 2018 končala študij grafičnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti. Čeprav je od nekdaj rada ustvarjala, je v ilustracijo zašla popolnoma naključno. Med študijem je pogrešala delo z rokami, zato je začela risati in svoje risarije objavljati na družbenih omrežjih.

Uspeh je prišel praktično čez noč. Njene ilustracije so postale uspešnica na Instagramu, z mednarodnih platform Etsy in Society6 se je usul plaz naročil, njen račun pa je začel eksponentno pridobivati nove sledilce – danes jih ima že skoraj 54.000. Kmalu so sledila sodelovanja s prestižnimi blagovnimi znamkami: Disney, Anthropologie, Urban Outfitters, FILA. Čeprav Instagram danes vidi predvsem kot nujno zlo, Alja poudari, da ji brez družbenih omrežij ne bi uspelo. Še posebej zato, ker je po naravi precej sramežljiva in, kot pravi sama, »iz umetniškega sveta res nisem poznala nikogar, nisem imela nobenih vez, doma ni nihče umetnik.«

VINTAGE KOSI, KI SO PREPRIČALI TUDI
OLIVIO WILDE
Uspešnemu ilustratorskemu prebo- ju je lani poleti sledilo še lansiranje »počasne« modne znamke By Alja Horvat, ki je zasnovana na principih etičnosti in trajnosti. Vsa oblačila so narejena po naročilu, v sodelovanju z lokalno šiviljo iz Maribora. V Aljinih romantičnih kosih, ki pred oči prik- ličejo vintage estetiko šestdesetih in sedemdesetih, so fotografi med dru- gim ujeli tudi igralko Olivio Wilde in manekenko Alessandro Ambrosio.

Takšni dosežki se seveda niso zgodili slučajno. Med klepetom z Aljo hitro postane jasno, da se pogovarjam z izjemno delovno in ambiciozno mlado žensko. »Zelo težko se kar odklopim,« prizna in pove, da ji danes vse prej kot risanje največ časa jemljejo logistične in administrativne naloge. Ker na neki točki ni več zmogla sama, ji je začel pomagati fant, s katerim kljub izjemni rasti podjetja še danes vse naloge opravljata sama: od odpošiljanja naročil do pogajanj z naročniki. Ne glede na številne obveznosti Alja v svojem delu resnično uživa: »Živim za delo. To se mogoče sliši čudno, ampak delo zame tako ali tako ni zares delo. Je moja strast, to sem res jaz.«

NAPAKE, NEUSPEHI IN
DRUGI KIKSI
Alja odkrito spregovori o napakah in ovirah, ki so zaznamovale njeno pot. Iskreno na primer spregovori o televizijskih nastopih, ki jih je na začetku kar nekaj zavrnila, ker se je obremenjevala s tem, kaj si bodo mislili drugi. Med napake šteje tudi to, da je preveč lahkoverno sledila sicer dobronamernemu nasvetu, naj si poišče zunanje sodelavce in tako razbremeni svoj čas. »Mogoče sem preveč naivna ali pa samo ne znam dobro oceniti ljudi. Z zunanjimi sodelavci sem se že večkrat zelo opekla.«

Brez oklevanja pripoveduje tudi o številnih dejavnikih, ki jih ni vzela v zakup pri ustvarjanju modne kolekcije. Od dragih stroškov materiala do logističnih zapletov z vračili in menjavami. »Po uspehu z ilustracijo, s katero sem bila profitabilna od prvega dne, sem si predstavljala, da bo tudi modna linija hitro postala dobićkonosna. Pa seveda ni bilo tako.« Potrka, da je po dobrem letu sedaj tudi z modno zgodbo končno na pozitivni ničli.

PREDANA MARIBORČANKA

Razen kratkega obdobja med študijem v Ljubljani Alja že celo življenje živi v Mariboru, kjer je tudi njena družina in ljuba psička. »Trenutno si ne predstavljam, da bi živela kje drugje,« pove, ko jo vprašam, če je kadarkoli razmišljala o selitvi.

Čeprav je njena baza že od nekdaj v Mariboru, je 90 % Aljinih naročil na začetku njene podjetniške poti prišlo iz tujine. »Uspeh v Sloveniji je sledil šele po tem, ko je moje delo postalo prepoznavno v tujini.« Za Aljin preboj v Sloveniji je bilo ključno sodelovanje z Barcaffejem, za katerega je leta 2020 ilustrirala jubilejne skodelice ob 50. rojstnem dnevu znamke. Temu so sledila še sodelovanja z Ljubljanskimi mlekarnami, Jeruzalemom Ormož, DM-om in drugimi.

Danes približno polovica vseh naročil pride iz tujine, polovica pa iz Slovenije. Na tujih trgih so njeni izdelki popularni predvsem v Veliki Britaniji, Ameriki, Kanadi in Avstraliji. Ko razmišlja o svoji poti, si Alja želi, da bi njena zgodba nagovorila predvsem mlajše ustvarjalce. S svojo izkušnjo bi jim rada bila v spodbudo: da se v Sloveniji tudi brez vez, iz ničle, da zgraditi uspešno ustvarjal- no kariero. Kljub slovenski pregovorni majhnosti se ji namreč zdi, da je v Sloveniji dovolj prostora za še več avtentičnih kreativnih zgodb. Pri tem je ključno bogastvo duha. Kot pravi Alja: »Če je nekdo drug uspešen, nisem jaz za to nič prikrajšana.

5 VPRAŠANJ ZA ALJO HORVAT

Poklic: ilustratorka, oblikovalka in ustanoviteljica modne znamke
By Alja Horvat
Letnica rojstva: 1996

Lokacija: Maribor
1. Prva stvar, ki jo naredim zjutraj … je, da pogledam na telefon, česar se sicer poskušam odvaditi. Ko začnem z delom, pa je prva stvar, da odgovorim na vsa elektronska sporočila. Ko izpraznim nabiralnik, se vedno počutim bolje.
2. Najbolj ponosna sem … da lahko živim od tega, kar je moja strast. Še posebej zato, ker sem odraščala s prepričanjem, da je umetnost hobi in ne kariera.
3. Pri ustvarjanju so mi v navdih … vzorci in potiski Josefa Franka in Williama Morrisa. Na začetku svoje poti pa mi je bila v navdih ilustratorka Nina Štajner. Predvsem zato, ker v tistem času iz Slovenije nisem zares poznala uspešnih zgodb mlajših ilustratork.
4. Popoln dan je … ko se cel dan družim z ljudmi. Sem družaben človek. Slabost tega, da večinoma delam sama od doma, je, da kdaj res pogrešam družbo.
5. Če bi na svojem področju v Sloveniji lahko spremenila eno samo stvar … bi spremenila to, da bi se promoviralo več slovenskih podjetniških in umetniških zgodb. Zdi se mi namreč, da preveč medijskega prostora posvečamo tujim ustvarjalcem.