Lahkonočnice: Sedem pravljičnih let

lahkonočnice1

»Glasovi naših dedkov in babic, ki smo jih poslušali v otroštvu, pomirjajo in uspavajo.« S to preprosto idejo, a vrhunsko izpeljano nalogo, se Lahkonocnice že sedmo leto zapored ob večerih vračajo v slovenske domove. Pravljice za lahko noč, pravljice za zabavo, izobraževanje, pravljice, ki spodbujajo pogovor o težjih življenjskih tematikah, in še bi lahko naštevali.

Ideja Lahkonočnic se je rodila še v času Si.mobila kot ena od aktivnosti marketinške kampanje, ki z mobil-nimi paketi nagovarja starejše. Skozi idejo medgeneracijskega povezovanja so želeli posameznikom v domovih za starejše pokazati, da družba nanje še ni pozabila. Sodobna tehnologija omogoča, da starostnike povežejo z našimi najmlajšimi preko dejavnosti, ki jim je bila od nekdaj ljuba, naravna – pripovedništvo. Tako so nastale zvočne pravljice, ki jih starši otrokom predvajajo pred spanjem in s tem sklenejo krog medgeneracijskega sodelovanja. Aktivnosti projekta pozitivno vplivajo na vse, ki se vanj vključujejo. Starejši namreč z branjem pripomorejo k svojemu zdravju in se aktivno vključijo v družbo, starši lahko na enem mestu najdejo kakovostne otroške objave na ključ, predvsem pa te vsebine koristijo otrokom. »Vse, kar se otroci naučijo v rani mladosti s pomočjo pravljic, jim olajša in obogati življenje takoj, vpliva pa tudi na kasnejše življenje, ki se dogaja tudi na spletu,« pove Tatjana Kos, vodja projekta Lahkonočnice. Od začetka delovanja projekta se ohranja tradicija formata zvočne pravljice, ostali aspekti pa so se med sezonami v sedmih letih nadgrajevali tako tematsko kot tudi grafično – pokritih je bilo precej tematik in izzivov, pojavljanje v okviru razlicnih formatov – likovna umetnost, risanke, slikanice in še kaj.

»Ustvarjati enak produkt že skoraj sedem let in ga tudi uspešno komunicirati je svojevrsten izziv. Paziti moramo, da se ne ponavljamo, da smo relevantni in da nam ne poide sapa,«
še pove Tatjana.

Poskrbijo tudi, da so pravljice že pri samem koncipiranju in pisanju potrjene s strani strokovnjakov za področje, ki se jih serija pravljic dotika. Vse pravljice so pregledane tudi s pedagoške in jezikovne strani. »In na koncu moraš vse to preslikati v format, ki ga posluša petletnik,« še pove v smehu. 

Jurij Souček, Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!

Težke teme niso več dileme

Pravljice so torej literarna zvrst izjemnega pedagoškega in sociološkega pomena. Ugodno vplivajo na jezikovni in intelektualni razvoj otrok, spodbujajo razvoj domišljije, bogatijo besedni zaklad in čustvovanje. Kljub vsemu pa je pomembno, na kakšen način se zvrst zvočnih pravljic oglašuje in kasneje konzumira. »Prvo in glavno vodilo pri promociji naših pravljic je, da nikoli ne prikazujemo otroka v stiku z napravo, preko katere se Lahkonočnice predvaja ali prebira, « pojasni Tatjana. Knjižnica 158 zvočnih pravljic je dostopna preko ikone na namizju naprave ali preko spleta, preprostost uporabe pa ne namiguje na to, da bi jo otrok uporabljal sam. Pomembno je, da se za dobro izkušnjo otroka v poslušanje aktivno vključijo tudi odrasli. Nekateri starši se včasih začudijo, da se otroci ob pravljicah dodobra razživijo in želijo debatirati, pove Tatjana. Toda tudi to je namen pravljic, ki niso namenjene zgolj uspavanju. »Želimo si, da bi pravljice v otroku vzbudile iskrico radovednosti, ki bi jo želel prižgati in zasledovati.« Tatjana razloži, da je idealen scenarij takšen, da otrok pravljice ne bi poslušal in interpretiral sam, ampak bi se to zgodilo v dialogu z odraslo osebo – bodisi s staršem, starimi starši, starejšimi sorojenci ali pa z vzgojiteljem v vrtcu. Otrokovo spraševanje je znak zaupanja, pogosto se obrne v veselo igro in kvaliteten čas, preživet z najbližjimi. 

Pomoč pri pisanju pravljice iz natečaja Pravljična Škatla, Cvetka Sokolov in Neja Verbek

Pogovori, ki se rodijo med otrokom in staršem, pa so lahko v pomoč pri naslavljanju perečih, včasih tudi abstraktnih tematik, s katerimi se srečujejo otroci. Čustva, skupni jezik, nestrpnost, odnosi, otroški strahovi, medvrstniško nasilje – to je le nekaj tematik, ki so v okviru Lahkonočnic predstavljene za lažji uvod v družinsko debatiranje. 

»Trudimo se, da poiščemo aktualne ali pa zimzelene izzive staršev, ki jih s pravljicami naslovimo, ublažimo in priskočimo na pomoč pri njihovem reševanju izzivov.«

Ob snovanju tovrstnih pravljic, ki so presegle namen uspavanja in se spojile s kakšno konkretnejšo tematiko, so ugotovili, da je zadeva večplastna tudi pri ustvarjanju vsebin – ključno je namreč, da otroci v takšnih pravljicah slišijo in razumejo vsako najmanjšo podrobnost. »Zato smo k pripovedovanju povabili legende slovenskih odrov, filma, televizije in radia. Ostajamo pa zvesti začetkom projekta in izbiramo zgolj igralce iz starejše generacije,« pojasni Tatjana. 

Snemanje roja čebeljih pravljic v DSO Fužine

Materni jezik je naša odgovornost

V podjetju A1 Slovenija, kjer ustvarjajo Lahkonočnice, vsebine za otroke, je osnovna komponenta jezik. Delovati na butičnem slovenskem trgu pa je za projekt Lahkonočnice prednost, pravi Tatjana. »S kurirano vsebino, ki nastane zelo premišljeno, naslavljamo pomembnost uporabe maternega jezika.« Navsezadnje je to jezik, v katerem se največ časa sporazumevamo, čustvujemo, razmišljamo, navezujemo in ohranjamo stike, komuniciramo, pišemo, beremo, ustvarjamo, še doda. 

»Verjamem, da so Lahkonočnice ena od kapljic
v kotlu, kjer se ustvarjajo pogoji za boljši jutri.«

Slikanica Tri čarovnije

V velikem loncu vsebin se je lani znašla tudi Lahkonočnica za ukrajinske otroke, kot odgovor na nesmiselno vojno, kot pomoč pri premagovanju strahov otrok, ki so morali pobegniti iz svoje države. V ukrajinščino prevedena pravljica je sicer ta trenutek edina v tujem jeziku, se pa pridno veča tudi serija pravljic o skupnem jeziku. V vrtcih in šolah je namreč čedalje vec otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. »Te pravljice smo ustvarili za njihove slovensko govoreče prijatelje v vrtcu ter vzgojitelje, da bodo z njimi komunicirali. « 

Tatjana Kos, predstavitev Lahkonočnic na Conventa Crossover dogodku

Projekt je zasnovan in voden kot družbeno odgovoren, v celoti financiran s strani A1 Slovenija. Ker je za korporativni svet to prava redkost, ga Tatjana zelo ceni. »Lepota projekta je, da se nam ne mudi z ustvarjanjem, nismo vezani na datume,« pravi. Vcasih so bili zaradi časovnega pritiska, ki so si ga ustvarili sami, lahko kdaj tudi prehitri v odločitvah, še pove. To sicer ni vplivalo na strokovnost, vsekakor pa so prostor za izboljšave dobro izkoristili. »Cenim entuziazem in vsak dodaten korak, ki so ga ljudje pripravljeni narediti za projekt. Skupaj delamo z jasnim namenom, da ustvarimo še boljše, še uspešnejše zgodbe, ki niso same sebi namen,« pove. »In mislim, da še ne bomo kmalu končali.« 

Foto: Lahkonočnice 

 

Naroči se na

DIGITALNO REVIJO

Prijavi se na

NOVICE