Zgodba Karjole se je začela, ko sta mož in žena na severnem Primorskem podedovala sadovnjak. Vanj sta želela posaditi nova drevesa, toda kaj, ko je bil tovor težak, parcela pa v strmini. Povsod klančine, nobenih pravih poti in malo prostora. Ker na trgu nista našla primerne rešitve, sta jo razvila sama. Mateja Treven in Marko Makarovič sta ustanovitelja Karjole: enostavne, okretne in tehnološko dovršene pametne električne samokolnice.

Karjolina zgodba se ni odvila čez noč. Od začetnega brainstorminga do trenutka, ko je bila poleti leta 2022 prodana prva Karjola, je minilo skoraj deset let. “Ko začenjaš kot neko garažno podjetje v hribih na Primorskem, se ti zdi, da je med tvojo realnostjo in tem, da bo enkrat tvoj produkt v nakupovalnih centrih, ogromen prepad.” Marku, Mateji in njuni ekipi iz Levpe nad Kanalom na Soči je vseeno uspelo. Od letošnjega poletja dalje so Karjole na voljo v posamičnih trgovinah s tehniko, junija 2023 pa jim je bil podeljen tudi prestižni evropski patent.

Zgodba o (vz)trajnosti

Čeprav imata Marko in Mateja izkušnje z različnih kariernih področij, so se njune kompetence za razvoj Karjole izkazale kot kompatibilne. Marko namreč dela na področju industrijskega razvoja izdelkov, medtem ko je Mateja več let delala v svetu finančno-zavarovalniških produktov (med drugim je sodelovala pri vzpostavitvi Zavarovalnice Sava). “Ker je z ekipo vse lažje, sva po severni Primorski pobrala vse mlade, ki sva jih našla,” se zasmeji Mateja, ko pojasnjuje, da je bila Karjola regionalni podvig.

Danes ima Karjolina ekipa devet sodelavcev, ki s svojim delom doprinašajo k okolju-prijaznemu načinu življenja. “Pomembno nam je zasledovanje trajnostnih principov in principov krožnega gospodarstva.” Čeprav gre za motorizirano orodje, Karjola ne povzroča emisij toplogrednih plinov in hrupa, kar je dobrodošlo predvsem v urbanih okoljih. Je robustna in zgrajena tako, da traja. Če gre kaj narobe, kupec ob nakupu dobi garancijo in dostop do servisnih točk po celi Sloveniji.

Poleg trajnosti je bila ključna za Karjolin uspeh tudi vztrajnost. “Kljub prejšnjim izkušnjam smo se morali kot startupovci naučiti biti iznajdljivi v čisto nove dimenzije. Izzivov in spodrsljajev smo imeli polno, ekipo in budget pa majhen.” pripoveduje Mateja, ko spregovoriva o ovirah na njihovi poti. Ker je njihova ekipa mlada, so morali kdaj po daljši poti priti do rešitev, ki bi jih bolj izkušen kader našel hitreje. “Imeli smo mentorje, ki so nam govorili, naj vsaki fazi našega plana dodamo 50% več časa. Pa smo si mislili, ja kaj pa še… Na koncu pa nam je toliko stvari hodilo navzkriž, da se je res izkazalo tako.”

Ljudje ne marajo navodil za uporabo

Od začetnega prototipa (“predstavljaj si ogrodje, iz katerega štrli kup žic, motor in nekaj lesa”) pa do prvih prednaročil so opravili kup testiranj in vzporedno pridobivali informacije s trga. Na podlagi poglobljenih intervjujev s potencialnimi kupci so se na primer odločili, da želijo še posebej nagovoriti segment manjših kmetij in hobi vrtičkarjev. Torej tistih, ki radi kaj sami postorijo okoli hiše. Pa tistih, ki imajo vrt, sadovnjak, ali pa vinograd, nimajo pa strojev, ki so običajni za večje kmetije.

Ko Matejo vprašam, kakšen nasvet bi dala nekomu s podobno inovativno idejo, odgovori:

“Začnite čimprej komunicirati s trgom. Najbolj dragoceno je, da že takoj na začetku dobite čimveč povratnih informacij. In pa seveda: ne obupajte!”

Tega nasveta so se držali tudi sami. Prav vse prve kupce so kontaktirali, jih prosili za povratno informacijo in tako produkt še dodatno nadgradili. Ena izmed glavnih lekcij je bila, da so ljudem ljubše intuitivne rešitve: torej takšne, pri katerih ne potrebuješ navodil za uporabo. Delo s Karjolo je tako za uporabnika enostavno in udobno. Karjola reagira na položaj roke in sama zaznava teren. S pomočjo senzorjev prilagodi hitrost, ko se zavija, doda moč, ko je treba navkreber in zavira, ko gre navzdol.

Prihodnost je v mikro mobilnosti

Za zagon podjetja je Karjolina ekipa poleg lastnih sredstev in številnih ur prostovoljnega dela pridobila konvertibilno posojilo Slovenskega podjetniškega sklada. Kljub zanimanju iz Nemčije, Avstrije, Irske in Amerike, je izdelek zaenkrat na voljo le v Sloveniji. Za obstoj na tujih trgih je namreč nujna vzpostavitev servisne mreže, zato mora njihova širitev potekati postopoma in kontrolirano.

Za vstop na naslednji ključni trg (Nemčija) in razširitev ponudbe tako iščejo nove investitorje. Med raziskovanjem trga in pogovori s kupci so zaznali tudi več priložnosti na področju mikro mobilnosti. “Trenutni trend elektrifikacije koles, avtomobilov… odpira številne priložnosti tudi na našem področju. Če primerjamo naš trg s trgom električnih koles, vidimo ogromno potenciala. Smo na točki, kjer je bil trg koles 15 let nazaj.”

Recept japonskih stoletnikov za dolgo življenje

Karjolina ekipa je med svojimi dosežki najbolj ponosna na odzive kupcev. “Ko nam je eden izmed kupcev povedal, da bi brez Karjole prenehal obdelovati svoj sadovnjak, smo res vedeli, da nam je uspelo izpolniti glavni cilj našega podjetja: da ljudem olajšamo življenje ter jim omogočimo dolgo, zdravo, aktivno in samostojno preživljanje časa tudi v starejših letih.”

Mateja ob tem spregovori o raziskavah, ki so jih delali v vaseh na Japonskem, kjer je ogromno stoletnikov. Med drugim se je izkazalo, da kljub starosti vsi aktivno obdelujejo svoje vrtičke, kar daje njihovim življenjem smisel – tudi zato, ker se preko tega lahko socializirajo z drugimi. “Nedolgo nazaj sem brala o tem, da je v zemlji bakterija, ki sprošča serotonin – hormon sreče. Delo z rokami, brez rokavic, je tako naravni antidepresiv: ne le zato, ker si na zraku, v naravi, se gibaš, ampak tudi iz povsem biološkega razloga.”