Kaaito bi bilo enostavno opisati kot zgolj še enega od številnih proizvajalcev copat. Vendar bi bil takšen opis izrazito krivičen. Čeprav copati iz filca iz 97-odstotno reciklirane plastike res predstavljajo temeljni prodajni artikel podjetja, je slednje tudi po več kot dveh desetletjih obstoja v svojem jedru še vedno storitveno podjetje. Je tvornica inovativnih idej in odnosov z deležniki, ki temeljijo na dolgoročnem zadovoljstvu. In predvsem je kolektiv, ki koncept trajnosti vsakodnevno živi v svojih dejanjih in ne le besedah. V studiu podjetja nedaleč od centra prestolnice me je na vroč poletni dan s kozarcem limonade pričakala Alenka Repič, ustanoviteljica, lastnica in direktorica podjetja. »Spominja na Pekarno Mišmaš, kajne?«, se je nasmehnila, ko sem se ob vstopu v prostore podjetja zazrl v copate škatel, ki so dodobra napolnile minimalistično in stilsko dodelano pisarno. »Saj na nek način je, ampak naše miške ne delajo ponoči. Povečini pridejo zgodaj zjutraj in z delom zaključijo v zgodnjih popoldanskih urah«.

Kje ste našli navdih za svoje podjetje?

Ko sem končala s študijem na Ekonomski fakulteti, besede trajnost še ni bilo moč pogosto zaslediti v splošni rabi. Bolj je bilo govora o družbeni odgovornosti. In jaz sem se odločila, da bom nekoč imela podjetje, kjer bom strankam svetovala o tem, kako naj postanejo bolj družbeno odgovorna. Najprej sem se sicer zaposlila v Arboretumu Volčji potok, kjer mi je prvi dan direktor rekel: »Veš, Alenka, mi na svoj posel gledamo nekoliko drugače kot vi na fakulteti. Pri nas rastline posadimo in potem lahko traja tudi deset ali več let, da zrastejo v nekaj lepega.« Tak pogled na dolgoročnost sem ponotranjila in me je vodil pri vseh kasnejših projektih. Ko sem nato ustanovila Kaaito, sem uspela dokaj hitro pridobiti nekaj večjih strank. Verjetno zato, ker vase nisem dvomila in so mojo samozavest in iskrenost prepoznale tudi one. Skupaj s strankami smo od projekta do projekta inovirali in, upam reči, v mnogočem orali ledino na področju trajnostnega razvoja.

Slednja besedna zveza je zelo razširjena. Kako zagotoviti, da ne bo povsem izgubila svoje vsebinske vrednosti? Zdi se mi, da dandanes veliko podjetij poudarja svojo trajnostno naravnanost, ki pa je včasih v letnih poročilih močneje prisotna kot v sami praksi.

Po svojih izkušnjah bi celo rekla, da je obseg poročil s področja trajnosti velikokrat v obratnem sorazmerju z dejansko trajnostno naravnanostjo podjetij – več besed ne pomeni nujno več povedanega. Pri vseh vrstah podjetij, majhnih in velikih, je po mojem mnenju pomembna predvsem iskrenost. Da podjetje tudi samo živi načela, ki jih sicer sporoča zunanjemu svetu. Gre za celostno izgradnjo blagovne znamke, ne le za iskanje kratkoročnih finančnih koristi. Naj vam ponazorim s primerom. Pri Kaaiti ves čas razmišljamo, kako lahko izboljšamo uporabniško izkušnjo svojih strank – hotelov – v vseh trenutkih stikov z gosti. Od trenutka, ko ti vstopijo v hotel in pričnejo uporabljati naše copate, do trenutka, ko odidejo in je copate treba bodisi oprati bodisi jih reciklirati. Vsakega od trgov, na katerih so prisotne naše stranke, podrobno analiziramo in tako svojim strankam lahko svetujemo, kako copate vzdrževati in na kakšen način ter prek katerih podjetij v njihovi neposredni bližini copate ob koncu njihove življenjske dobe lahko reciklirajo. V končni fazi pa jih lahko tudi pošljejo nazaj v naše podjetje, kjer jih recikliramo mi. Skupaj z vsemi deležniki tako aktivno vzdržujemo celostno reciklažno mrežo (Kaaita recycling network). Dodajam, da ko smo v evropskih državah raziskovali možnosti recikliranja tekstilnih odpadkov, smo ugotovili, kako zelo nerazvito je to področje. Ravno tako podpore različnih nacionalnih organizacij, ki promovirajo “zero waste”. Sami smo potem poiskali podjetja in organizacije, ki reciklirajo naše odpadne copate v nove produkte.

Svojim strankam torej ne nudite le izdelkov, pač pa celovito storitev…?

Ocenjujem, da naš izdelek predstavlja približno 30 odstotkov vsega vloženega truda, ostalo so storitve v vseh fazah odnosa s strankami. Pa ne mislite, da je razvoj naših izdelkov enostaven, daleč od tega – je trajalo kar desetletje inoviranja in stalnih izboljšav, da smo copate pripeljali do trenutne faze razvoja. Na srečo smo lahko sodelovali z vrhunsko oblikovalko, Mojco Janželj Tomažič, ter številnimi drugimi ustvarjalci. Naj poudarim, da naše copate še danes ročno izdelujejo predvsem nadarjeni mladi ustvarjalci – dekleta in fantje –, ki pri delu z nami pridobijo dober vpogled v vse aktivnosti v podjetju. To tudi za njih predstavlja visoko dodano vrednost, ki jim bo v korist pri nadaljnji karieri.

Kdo pa so vaše stranke?

Moram priznati, da nam je najprej zares uspelo v tujini, šele nekoliko kasneje potem tudi na domačem trgu. Povečini gre za manjše butične hotele z močno ekološko ozaveščenostjo. Na srečo – ker mi agresivno oglaševanje nikoli ni bilo blizu – se stranke na nas v veliki meri obračajo same, ker delijo naše vrednote in prepoznajo vložen trud na naši strani. Trenutno največ delamo s strankami iz evropskih držav, poleg domačega trga smo prisotni na primer še v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, … In pa, kar vam bo morda neobičajno, tudi v Savdski Arabiji. Kot zanimivost naj dodam, da bistvenih kulturnih razlik med našimi kupci ni. Vsem je – neodvisno od geografske lokacije – skupno zelo dobro razumevanje, da od nas ne kupujejo izdelka, ki bi ga že po prvi uporabi želeli zavreči. Zaradi tega in zaradi storitvene komponente našega dela tudi nimamo tipičnih konkurentov – zagotovo ne tekmujemo in niti ne želimo tekmovati z azijskimi proizvajalci hotelskih copatov, ki jim je pomembna izključno cena.

Nameravate portfelj svojih izdelkov še razširiti?

Zagotovo. V tem trenutku so copati naša najboljša vstopna točka v segment butičnih strank, s katerimi želimo delati na dolgi rok. To sicer ne pomeni, da jim že zdaj ne nudimo tudi drugih izdelkov. Večkrat jim skupaj s copati na primer prodamo tudi vrečke za shranjevanje, pranje ali prenašanje, ki so prav tako izdelane iz obnovljivih materialov. Dodatno dimenzijo našim izdelkom nudi tudi možnost personalizacije glede na zahteve strank. Tako da bi bilo zmotno trditi, da je naše delo monotono [smeh]. Je pa dosedanji razvoj podjetja zahteval tako čas, kot tudi znatne finančne vire. Za nas je pomembno, da bomo ob nadaljnji rasti lahko še vedno aktivno naslavljali dejanske potrebe strank, nenehno izboljševali svoje izdelke, obenem pa ves čas izboljševali pogoje tudi za naše sodelavce.

Ko sem se pod vtisom najinega pogovora že odpravljal proti izhodu in sem še zadnjič ozrl copate, ki bodo že čez nekaj tednov po vsem svetu promovirali odličnost in premišljenost Kaaitinega oblikovanja, je Alenka energično dodala: »Še nekaj vam moram povedati. V Kaaiti smo v vseh teh letih sicer doživeli že marsikaj, me je pa ena stvar še posebej osrečila. Ko je pred nekaj meseci ena od naših strank ugotovila, da je namesto naših copat pomotoma kupila na videz podoben, a po kvaliteti povsem neprimerljiv izdelek drugega proizvajalca, nas je poklicala, prišla k nam in od nas kupila – po nekoliko višji ceni – naš izdelek. Lepšega komplimenta ne bi mogli dobiti.« Prikimal sem, saj sem vedel, da ima prav.