Paxia je projekt mladega naravoslovnega nadobudneža. Domen Trontelj, trenutno študent biokemije, je še pred vpisom na faks razvil učni pripomoček – spektrometer, ki dijakom omogoča praktično preverjanje naučenega teoretičnega znanja pri naravoslovnih predmetih. 

Ideja se je rodila pri izdelavi projektne naloge, za katero bi potreboval spektrometer. Ker ga na šoli niso imeli, se je dijak odločil napredni laboratorijski instrument izdelati kar sam. Želel si je ustvariti pripomoček za podkrepitev učnega procesa, ki pa bi bil obenem enostaven za uporabo in cenovno dostopnejši od večine laboratorijske opreme. 

In kaj ta naprava sploh počne? Gre za laboratorijski pripomoček oz. znanstveni instrument, ki omogoča ločevanje in merjenje spektralnih komponent fizikalnega pojava. V srednjih šolah se ga uporablja za poenostavitev laboratorijskih vaj in kvantitativno analizo – to pomeni, da pri poizkusu z njim spremembo točno (številsko) izmerimo. Zaradi svoje kompaktnosti pa spektrometer Paxia omogoča tudi uporabo na terenu – z njim lahko dijaki izmerijo kvaliteto vode, zdravje rastlin in podobno. 

Izdelave se je Domen lotil sam, z znanjem, ki ga je večinoma pridobil na internetu. Preko projekta Popri je prišel v stik s kolegoma – Tilnom Šketom in Rokom Hladinom, s katerima je nadaljeval razvoj prototipa. Kaj kmalu je navezal tudi stik z bodočimi strankami – profesorji iz različnih srednjih šol, ki so s svojim znanjem, nasveti in idejami pripomogli k izdelavi spektrometra. Na pomoč so mu priskočili tudi pri Katapultu, saj so v ideji mladega podjetneža videli velik potencial. 

Naprava sicer poenostavi in podkrepi učni sistem, a je bila pot do končnega izdelka vse prej kot preprosta. »Težave smo imeli predvsem pri naročanju delov za prototip in kasneje tudi delov za končne izdelke. Nihče mi ni povedal, da lahko dostava posameznih delov iz Kitajske traja po dva meseca. Včasih zadeva zaradi napačnih podatkov sploh ne ustreza izdelku in je zato postopek treba ponoviti, ti pa ostaneš z 200 neuporabnimi kosi,« se začetka izdelave spominja avtor. Pri tem pa doda tudi, kako pomembno je bilo sodelovanje s tistimi, ki imajo v podjetništvu že nekaj izkušenj: »Meni je na primer mesece beljenja glave lahko rešil le petminutni sestanek na Katapultu.« 

Spektrometer pa je šele začetek projekta, s katerim želijo pri podjetju Paxia razviti celoten set finančno dostopne laboratorijske opreme, ki bo namenjena šolam. A je želeni uspeh projekta odvisen od več faktorjev, razloži Domen: »Težko je reči, kdaj bo projekt uspel. Po ekonomski plati bo to takrat, ko bomo profitabilni in bomo napredovali v višjo stopnjo podjetja pri Katapultu. Po družbeno-odgovorni strani pa, ko bomo med dijaki zaznali večje zanimanje za uporabo naše naprave – na primer uporaba v raziskovalnih nalogah, spodbuda za nakup tudi s strani dijakov, morebitno sledenje na družbenih omrežjih …, skratka, ko bomo videli, da so učenci izdelek sprejeli in ga z veseljem uporabljajo in seveda pri tem dobivajo nova znanja.«

Veliko novega znanja, predvsem iz podjetniškega sveta, pa je s projektom nedvomno pridobil tudi avtor sam. Iz lastne izkušnje tako mladim, ki razmišljajo o podobnem koraku, svetuje: 

»Vsem mladim, ki vstopajo v podjetništvo ali pa o tem razmišljajo, predlagam, da v to ne vstopajo sami. Priporočam, da si poiščete co-founderje oz. soustanovitelje, saj se obremenitve v tem primeru nekoliko porazdelijo.«

»Pred pridružitvijo Tilna in Roka sem večino energije zlival v razvoj aplikacije in projekt je za nekaj mesecev stagniral, po tem pa hitro stekel – skupaj smo ustvarili produkt, za katerega si na začetku nikoli ne bi mislil, da nam ga bo kdaj uspelo ‘spacati skupaj’. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi zagotovo najprej naredil poglobljeno raziskavo trga, šel do podjetniškega inkubatorja, kjer bi mi povedali, kako in kaj, si našel dva ali tri soustanovitelje in šele nato začel z razvojem.«