Morda za Kajo Bucik Vavpetič še niste slišali. Morda tudi za njen psevdonim, Zoe Ashwood, še niste slišali. Pa vendar gre za pisateljico, za katero si upam trditi, da je trenutno med daleč najbolj branimi avtorji iz Slovenije. Pred najinim pogovorom na telefonu opravim majhen eksperiment. Na knjižni aplikaciji GoodReads poišcem tri avtorje slovenskih romanov, za katere lahko vidim, da imajo največ ocen bralcev doma in po svetu: Tadej Golob, Drago Jančar in Goran Vojnovič. Skupni rezultat za vse tri: skoraj 13.000 ocen. V brskalnik nato vtipkam še ime Zoe Ashwood. Rezultat: skoraj 18.000 ocen.
Kako je torej možno, da je v Sloveniji skoraj nihče ne pozna? Enostavno: Kaja piše v angleščini. 36-letna Ljubljančanka je avtorica več kot 20 romanov. Piše fantazijske in paranormalne romance; žanr, ki je med avtorji v Sloveniji izjemno redek. Kako bi opisala svoje knjige za bralce, ki te ne poznajo, vprašam Kajo na začetku pogovora. »Svoje knjige ali svoj biznis model?« na moje vprašanje odgovori ona. V eni potezi mojstrsko povzame, kako zelo drugačen je njen pristop do pisanja v primerjavi marsikaterim drugim avtorjem, ki prav tako živi in ustvarja v Sloveniji.
»Tako sem napisala svoj prvi roman,
ki je bil grozno zanič«
Preden se lotiva biznis modela, s Kajo pogovor vseeno začneva s knjigami.
»Moje teme niso temačne, držim se udobnega in romantičnega vzdušja. Moji junaki so vedno zelo predani svojim junakinjam.« V Kajinih romanih nastopajo orki, volkodlaki, vesoljci in še kdo, bralcem pa z vsako knjigo zagotavlja HEA – happily ever after ali srečen konec.
Po študiju angleščine in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Kaja dobro desetletje prevajala knjige za založbi Mladinska knjiga in Učila International. Po rojstvu prvega otroka je začela v angleščini pisati knjižni blog, preko katerega je izvedela za #NaNoWriMo (National Novel Writing Month). Gre za izziv, v katerem vsako leto novembra ljudje po celem svetu poskušajo v enem mesecu napisati 50.000 besed – dolžino krajšega romana. »Tako sem napisala svoj prvi roman, ki je bil grozno zanič in ga nihče nikoli ne bo prebral,« se zasmeji Kaja, ko pojasnjuje, da je bil njen prvi izdani roman šele tretji. Končala ga je dobri dve leti kasneje, januarja 2019.
Način, kako Kaja spregovori o dveh »spodletelih« romanih, ki ju je dokončala, preden je prišla do tistega, ki je dejansko ugledal luč sveta, me fascinira. Kako lahko o tem govori tako sproščeno? Mar ni napisati roman vendar neverjeten dosežek? Mar ne bi marsikateri drug avtor takšen dosežek skrbno čuval – ali pa nad pisanjem enostavno obupal? »Ne morem soditi, kako drugi avtorji gledajo na svoje zgodbe,« na to odgovori Kaja. »Ampak če svoje zgodbe ne le pišeš, temveč tudi prodajaš – če hočeš od pisanja romanov živeti, kar jaz hočem in kar tudi počnem – se moraš kar hitro znebiti prepričanja, da je tvoj roman tvoj edinstveni izjemni dosežek.«
Pisanje uspešnih knjig v dobi Netflixa
Ko obdelava knjige, se lotiva njenega biznisa. »V Sloveniji se tradicionalno založništvo premika neprimerno počasneje,« pove Kaja, ko omeni, da v povprečju izda štiri do pet romanov na leto. »Slovenski trg ne omogoča, da bi knjige pisala in izdajala tako hitro, kot to lahko počnem v samozaložništvu.« Piše predvsem serije: »Večina samozaložniških uspehov v tujini se zgodi na podlagi serij. Živimo pač v dobi Netflixa, v kateri imamo radi serializacijo zgodb.«
Kot neodvisna avtorica, ki svoje romane preko Amazona izdaja v samozaložništvu, Kaja živi izključno od tržnega povpraševanja po svojih knjigah. Njen primarni vir dohodka so nakupi in izposoje e-knjig na Amazonu in Kindlu, vse večji del njenega mesečnega zaslužka pa postajajo tudi avdio knjige. Odstotek tiskanih knjig, ki jih proda, je v primerjavi z e-knjigami zanemarljiv, je pa zanimivo, kako udobna je Amazonova platforma, ki avtorjem, kot je Kaja, omogoča tisk na zahtevo. »Če neka Američanka naroči mojo tiskano knjigo, jo ima že naslednji dan v svojem nabiralniku. Amazon ima namreč tiskarne po celem svetu. Ko pride naročilo, natisnejo en izvod in ga odpošljejo, jaz pa se tako izognem vsem logističnim zapletom, povezanih s tem, da se tisk ponavadi splača le pri večjih nakladah in da bi morala doma skladiščiti zalogo tiskanih knjig.«
Cene svojih knjig določa Kaja sama. Amazon narekuje, da mora e-knjiga stati med 2,69 in 9,99 evra, da avtor dobi povrnjenih 70 % kupne cene. Okvirno računico lahko opravite sami. Kaja je na tak način do sedaj izdala več kot 20 knjig, enega izmed njenih najbolj branih romanov pa je do sedaj prebralo približno 25.000 bralcev. Če so mizerni honorarji tradicionalno ena izmed osrednjih problematik avtorjev v Sloveniji, Kaja dokazuje, da se da od pisanja živeti tudi na druge načine – izven klasičnih založniških okvirov.
Pomočnica na internetu, urednica v Angliji,
bralke od Avstralije do Kanade
Čeprav bi Kaja rada več časa namenila pisanju, ji približno 50 % časa vzamejo administrativne naloge, povezane s produkcijo knjig: od marketinga do sodelovanja z zunanjimi sodelavci. Od začetka pisanja nove knjige do trenutka, ko roman izide, mine približno štiri do pet mesecev. »Da napišem knjigo, traja dva do tri mesece. Odvisno od tega, za kako dolg roman gre in kako izmuzljiva je muza. Rokopis nato pošljem svoji testni bralki – prijateljici, ki je tudi sama pisateljica in ki mi pove, če zgodba strukturno stoji. Roman zatem dobi moja urednica v Angliji, po vnosu vseh popravkov pa še angleška lektorica. Ta proces traja več tednov in medtem jaz že pišem naslednjo knjigo.«
V proces produkcije Kajinih knjig so vpleteni tudi številni drugi sodelavci: od grafične oblikovalke do virtualne pomočnice, ki Kaji pomaga ustvarjati vsebine za družbena omrežja. Omeni tudi gospoda Dana s šarmantnim severnoangleškim naglasom, ki je glas njenih avdio knjig. Preden knjige Zoe Ashwood dosežejo prve bralke, ki napišejo začetne ocene na straneh, kot so GoodReads, Amazon in BookBub, njene knjige torej pregleda cela ekipa mednarodnih profesionalcev.
Kajine bralke se nahajajo po celem svetu. Približno 70 % je Američank, sledijo Britanke, Kanadčanke in Avstralke. Bralke njenih knjig so tudi na Švedskem, Nizozemskem, v Italiji, Franciji, celo na Japonskem in v Indiji. »Zanimivo je, da je njihova povprečna starost med 45 in 60 let, torej so precej starejše od mene. V večini gre za ženske, ki so se jim otroci že odselili in imajo več časa za branje. Amazonova statistika kaže, da nekatere v povprečju preberejo tudi po eno knjigo na dan.« Kaja svoje bralke nagovarja preko tedenskega novični- ka, ki ga prejema približno 9000 naročnic. »Zelo se veselim, da bom septembra 2024 nekatere izmed njih tudi prvič spoznala v živo. V Edinburgu na Škotskem bo v okviru večjega festivala za avtorje in bralce romanc namreč potekal moj prvi avtorski dogodek in podpisovanje knjig.«
»Pisati v angleščini je osvobajoče«
Za konec spregovoriva še o tem, da Kaja svoje knjige piše v angleščini ter jih izdaja pod psevdonimom. V Sloveniji pozna še vsaj dve drugi pisateljici, ki prav tako svoje romane pišeta in izdajata v angleščini ter tako uspešno živita kot neodvisni avtorici. »Poleg tega da v angleško govorečem svetu nihče ne zna izgovoriti ali pa napisati Kaja Bucik Vavpetič, sem se za angleščino in za pisanje pod psevdonimom Zoe Ashwood odločila tudi zato, ker sem res hotela narediti nekaj čisto izven slovenskega literarnega sveta.«
Dotakneva se tudi odnosa, ki ga še vedno imamo v Sloveniji do romanc in fantazijskih romanov: da takšne knjige niso enakovredne kakšni drugi literaturi. »Na začetku razen mojega najožjega kroga nihče ni vedel, kakšne knjige pišem pod psevdonimom Zoe Ashwood,« pove Kaja. »Na srečo se stvari počasi razvijajo. Odnos do teh žanrov ni več tako slabšalen, kot je bil pred nekaj leti. Vedno pogosteje ljudje branja romanc ne vidijo več kot nek guilty pleasure – da lahko takšne knjige bereš le na skrivaj.«
Kot primer te pozitivne spremembe omeni delavnico pisanja ljubezenskega romana, ki jo je spomladi organizirala Cankarjeva založba. Rezultat te delavnice je, da Kaja trenutno končuje svoj prvi roman v slovenščini. »Tokrat tudi jaz čutim malo več pritiska. V primerjavi s svojimi angleškimi knjigami se veliko bolj ukvarjam s tem, kaj si bodo mislili drugi. Ker je slovenski trg majhen, te vsi na tak ali drugačen način poznajo. Angleščina mi s tega vidika ponuja več svobode.«
5 VPRAŠANJ ZA ZOE ASHWOOD
Letnica rojstva: 1987
Kraj: Ljubljana
Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora | Ulica aktivistov 6 1000 Ljubljana | SI 71800026
