Ko sem študirala umetnostno zgodovino, se natančno spomnim trenutka, ko nam je profesorica v predavalnici na Filozofski fakulteti pokazala sliko Popotnik nad meglenim morjem slikarja Casparja Davida Friedricha. Popotnik se ustavi na vrhu gore. Pred njim se odpre razgled, ki kar kliče po trenutku kontemplacije. Kje sem in kam grem? Me to, kar počnem, izpolnjuje? Je pot, ki sem si jo začrtal, še vedno prava ali pa me vse bolj omejuje? Po čem hrepenim? In morda najpomembneje: sem resnično svoboden?...