Zadnje čase se večkrat zalotim, kako trkam po lesu. Vraževerje mi nikoli ni bilo blizu, pa se mi kljub temu zdi, da se moram na vsak način oprijeti sreče, ki me je do zdaj nekako ves čas spremljala v življenju. Zgodilo se mi je tako malo slabih stvari, da me večkrat prevzame strah, da se bo v nekem trenutku vse obrnilo in me nekje za vogalom čaka velika katastrofa.
Hitro sem izgubila obe babici, ki ju vsak dan pogrešam, enega od dedkov nikoli nisem poznala. Sošolki sta mi v tretjem razredu na av...