Bralni klubi: Ema Beranič, To je za vas, moji prijatelji

Screenshot 2024-10-28 at 11.28.39

TO JE ZA VAS, MOJI PRIJATELJI

»Ne berem dovolj tega žanra, da bi [lahko ocenjevala kvaliteto], ampak ha, to je za vas, moji prijatelji, in lahko delam, kar želim,« se glasi delček ene izvirnih, zabavnih in ravno prav poglobljenih ocen knjig, ki jih Ema Beranič, 25-letna študentka veterine, deli na platformi Goodreads. O določenih knjigah na spletu ostaja precej skrivnostna, saj mnenja o njih skrbno varuje pred očmi dveh prijateljic, Ajde in Žive, dokler si vtisov ne izmenjajo na srečanjih svojega tričlanskega bralnega kluba.

VOJNA IN KNJIGE IN MIR

Ema je ena tistih, ki delujejo skoraj izmišljeno – rada je imela šolsko domače branje. V otroštvu se je v obliki besednih igric spoznala s koncepti, kot so nadpomenke in podpomenke. Oče, profesor slovenščine, je kmalu opazil, da jo zanimata jezik in književnost, in je zelo spodbujal razvijanje te strasti. Med šolanjem je prebrala veliko knjig, ki jih je našla na domačih knjižnih policah, komaj po končani srednji šoli pa je začela brati knjige, ki so jo dosegle od drugod in jih je potem lahko ona priporočala očetu. Ponosna je vsakič, ko mu je kakšno njeno priporočilo všeč. Domačega branja ni videla kot obvezo, ampak kot spodbudo in izgovor, da je lahko brala klasike in težja dela. V tretjem letniku gimnazije bi morali prebrati odlomek romana Vojna in mir, pa je prebrala kar celo knjigo. Po delih jo je prebirala celo leto in ko se spominja tistega obdobja, so vsi vtisi prežeti z zgodbo romana. Krasno se ji je zdelo, da je lahko prebrala knjigo, govorila o njej in za to prejela oceno.

Vedno je čutila nemir, ko je prebrala knjigo in se o njej ni mogla pogovarjati z drugimi. »Bila sem zafrustrirana, ker nisem mogla deliti mnenja in slišati drugih vtisov.« Začasno se je zadovoljila z branjem ocen uporabnikov na omrežju Goodreads, nedavno pa se ji je uresničila želja – oblikovala se je idilična skupinica, ki jo povezujejo knjige.

POČITEK IN SPROSTITEV

Emo, Ajdo in Živo knjige povezujejo že leta. Imajo podoben okus in pogosto se je dogajalo, da je ena od njih prebrala dobro knjigo, jo posodila drugi, ta jo je posredovala tretji in so tako ustvarjale svojo verzijo filma The Sisterhood of the Traveling Pants, le da so namesto hlač delile knjige in mnenja. Pritegnila jih je ideja, da bi se za prebrano knjigo dogovorile vnaprej, jo brale istočasno in se o njej pogovarjale bolj strukturirano. Njihov book club se je uradno prvič sestal lani decembra, za prvo knjigo pa so izbrale svež popularen roman o dveh prijateljih in videoigricah Tomorrow, and Tomorrow, and Tomorrow Gabrielle Zevin.

Poskušajo se srečevati na dva meseca (najprej so »optimistično načrtovale srečanja vsak mesec«) in čim večkrat v živo, kar je izziv, saj Živa živi v Londonu. Emi bi bilo najljubše, da bi se lahko vsakič srečale v prijetni kavarni s svečkami, da bi vsaka prinesla svoj izvod knjige in bi lahko debatirale v udobnem vzdušju. Prvič si niso predstavljale, kako bo druženje potekalo, in so si bolj izmenjevale splošna mnenja o knjigi. Sčasoma so se navadile, da za razpravo pripravijo vprašanja, se pozanimajo o ozadju knjige, poiščejo zanimivosti o avtorju in tako spodbudijo veliko bolj poglobljeno in razširjeno razpravo. Nazadnje so to še dodatno nadgradile – na istem srečanju so razpravljale o dveh knjigah (Moje leto počitka in sprostitve in Sunburn).

IZ CONE UDOBJA

Skupinico sestavljajo tri vrstnice s podobnimi izkušnjami, mnenji in pogledi, pa njihove razprave o knjigah kljub temu niso enolične. Vsem se zdi pomembno širiti obzorja, raziskovati različne zorne kote, se spopasti z drugačnimi mnenji in razbliniti mehurček podobno mislečih, v katerem živijo. Včasih na internetu poiščejo vprašanja, ki so jih o knjigi zastavili neznanci, pregledajo ozadje avtorjev in se seznanijo z družbenim kontekstom, v katerem je delo nastalo.

Ema opaža, kako različnim stvarem prijateljice posvečajo pozornost. Ko razpravo vodi ona, se posveča detajlom, od sogovornic želi slišati mnenja o zelo specifičnih stvareh in se pogovarjati o vseh temah, ki jih je razbrala v delu. Prijateljici večkrat izpostavita zanimive aspekte, na katere sama ni pomislila. »Ajda je roman Sunburn poslušala v obliki avdioknjige in se je zaradi močnega irskega naglasa lahko še toliko bolj vživela. Nekatere dele knjige je dojela čisto drugače.« Tako se dopolnjujejo in druga drugo potiskajo iz cone udobja. Bralni klub jih sili, da preberejo tudi kaj drugačnega, hkrati pa predstavlja privilegij, da se lahko preko svoje ljubezni do knjig še toliko bolje spoznajo.

5 VPRAŠANJ ZA EMO BERANIČ

Rojstvo bralnega kluba: 2023, Ljubljana

Najljubša zvrst: leposlovje

  1. Ko berem knjigo za knjižni klub …

si veliko več označujem in razmišljam o prijateljicah, s katerima se bom o knjigi pogovarjala: »Ta misel bo všeč Ajdi,« ali »Ko bo Živa prišla do tega dela, bo zagotovo pomislila na to …« Poskušam si zapomniti stvari bolj do potankosti, da jih lahko izpostavim na srečanju. V beležko na telefonu si zapisujem oporne točke.

  1. Do zdaj smo s klubom obravnavale …

Tomorrow, and Tomorrow, and Tomorrow (Gabrielle Zevin), Pričakovanja (Anja Mugerli), Moje leto počitka in sprostitve (Ottessa Moshfegh), Sunburn (Chloe Michelle Howarth) in Maps of Our Spectacular Bodies (Maddie Mortimer). Najbolj sta me navdušili slednji.

  1. Najbolj divja debata se je razvila ob knjigi …

Pričakovanja Anje Mugerli. Gre za zelo relevantno temo, predvsem za ženske, tudi če si sam ne želiš otrok. Doživljale smo jo zelo različno glede na svoj odnos do otrok in prihodnosti. Izvedela sem, da prijateljica večkrat opazi mlade družine, medtem ko redko pritegnejo mojo pozornost. Ker je avtorica Slovenka, smo malo raziskovale tudi slovenski zdravstveni sistem in potek umetne oploditve.

  1. Moj najljubši letni čas za branje …

je načeloma poletje, ker imam običajno največ časa, ampak letos ni bilo tako. Izjemno udobno je brati pozimi, že z vidika, da je mrzlo in se lahko zaviješ v odejo, v sobi pa prižgeš lučke, ki ustvarjajo prijetno vzdušje. Tudi jesen je super. Najmanj primerna je morda pomlad – čeprav tudi takrat veliko berem, ob misli na branje nikoli ne pomislim na cvetoče drevje.

  1. Do konca leta želim prebrati …

Mojster in Margareta (Mikhail Bulgakov), Good Material (Dolly Alderton), Exciting Times (Naoise Dolan), Butter (Asako Yuzuki), Stay True (Hua Hsu) in Orlando (Virginia Woolf).

Naroči se na

DIGITALNO REVIJO

Prijavi se na

NOVICE