Bralni klubi: Veronika Šoster

Screenshot 2024-10-28 at 11.23.44

NE SMEŠ BITI PREHITRO ZADOVOLJEN

Kako oceniti, kdaj je delo dobro in kdaj ne? Urednica, literarna kritičarka, pesnica in Goodreads knjižničarka Veronika Šoster na leto prebere več kot 300 knjig in svoje znanje deli s trinajstimi člani bralnega kluba Žanrsko branje. Bralce spodbuja, da se oddaljijo od prvotnega impulza, ali jim je knjiga »všeč ali ne«, in na delo pogledajo z različnih zornih kotov, ki skoraj vedno razkrivajo nekaj globljega.

PIKNIK NA BREGU LJUBLJANICE

Literarno-umetniško društvo Literatura je leta 2022 v okviru razpisa za spodbujanje bralne kulture osnovalo štiri bralne klube. Ko se je Veronika odločala, katero skupino bi prevzela kot mentorica, se je sprva nagibala k poeziji (bralni klub trenutno vodi pesnica Ana Pepelnik), a jo je bolj pritegnila misel, da bi se pogovarjala o zgodbah. Istočasno so zasnovali žanrsko zbirko Piknik in Veronika je prevzela bralno skupino, ki se ukvarja z žanrsko literaturo. »Žanr je dovolj raznolik, da nikoli ne zmanjka materiala, hkrati pa se mi je zdel v slovenskem literarnem prostoru zapostavljen.«

Od aprila 2022 do danes so se nekateri mentorji zamenjali, nekateri so spremenili teme, Veronikina skupina pa se v istem formatu še vedno srečuje vsak mesec. »So izjemno zagnani, strastni bralci. Včasih je malo neobvladljivo, da se vsi slišijo med seboj, da držijo rdečo nit in da se ne ustvarijo manjše skupinice z burnimi debatami.« Za njimi je že triindvajset srečanj, vsako leto julija pa organizirajo še piknik. V toplih mesecih se srečujejo na javnih površinah (ob Ljubljanici, na Špici), sicer pa poiščejo lokale s prijetnim vzdušjem ali pa razpravljajo kar v prostorih uredništva Literature.

Skupina je raznolika. Veronika je ponosna, da sta z njimi kar dva moška, to vidi kot velik napredek. K razgibanim razpravam doprinese tudi starostna razlika med člani, ki se gibajo vse med 30 in 72. Različna mnenja zaznamujejo življenjske izkušnje glede na leta, nekaj članom pa klub nudi nostalgično izkušnjo, saj so žanr pred leti radi prebirali v srbohrvaščini. Pogovore pogosto obogatijo z izkušnjami, ki so jih pridobili na svojih poklicnih poteh – našli so se zdravniki, učitelji, umetniki, blogerji, upokojenci, strokovnjaki s področja biologije, farmacije in psihoterapije.

DARK ACADEMIA V SLOVENŠČINI?

Fantastika, znanstvena fantastika, grozljivka, srhljivka, triler, kriminalka, noir detektivka, vestern, distopija, spekulativna fikcija in magični realizem – to so žanri, ki so jih do zdaj obravnavali v okviru bralnega kluba. Poskusili so z ljubezenskim romanom (Pokliči me po svojem imenu), vendar se jim ta kot žanr zaenkrat še najbolj izmika.

Veronika si želi vzgajati zahtevnejše bralce, zato poskuša izbirati kvalitetna literarna dela. Vztraja, da berejo knjige, ki so dostopne v slovenščini. Meni, da »ne moreš spodbujati bralne kulture, ne da bi negoval materni jezik«. Čeprav veliko bere v angleščini, verjame, da je treba določena dela doživeti v slovenščini. »Pomembno je spremljati naš prostor, kako se razvijajo prevodi, kaj imamo in kaj bi še želeli brati v slovenščini.« Ko se pojavijo prevodi klasičnih žanrskih del, zato vztraja, da z bralno skupino obravnavajo tudi te. Ta odločitev hkrati precej omejuje izbiro, saj nekaj žanrov skoraj avtomatsko odpade – zelo malo je na primer prevedenih del, ki spadajo pod oznako ‘dark academia’.

SONČNI ZAHOD, KONJI IN MAŠČEVANJE

Na prvih srečanjih je Veronika vsakič predstavila drug žanr: kaj so značilnosti, klišeji tega žanra, kdo so predstavniki in kako ga pisati. Opisala je zgodovino, začetke in razvoj. Podala je »mini teorijo« in člane naučila razlikovati med žanri. »Hitro so se naučili, da pri grozljivki prepoznajo določeno prizorišče, vzdušje, iščejo nadnaravne elemente, vestern pa povezujejo s sončnim zahodom, konji in z maščevanjem.« Pred začetkom razprave vedno predstavi avtorje in njihov opus, deli predloge drugih del istega žanra, včasih pa vnaprej predlaga, da člani pred srečanjem pogledajo kakšen film ali serijo, ki je povezana z obravnavanim delom, in to vključijo v razpravo. Z znanjem, ki ga je pridobila s študijem primerjalne književnosti, spodbuja bralce, da so pozorni na vse plasti knjige – da znajo opisati like, spremljajo potek zgodbe, način pripovedi, prepoznavajo teme, opazujejo slogovne in jezikovne značilnosti.

Pri naivnejših bralcih opaža dve navadi, na kateri rada opozori in si želi, da bi jih poskušali spremeniti. Uspeh je, ko se po branju oddaljiš od tega, ali ti je knjiga všeč ali ne, ko greš čez svoj okus, mimo navijaštva in knjigo analiziraš po plasteh. »Če mi delo ni bilo všeč, še vedno lahko cenim, kako je avtor nekaj izpeljal, morda pa sem celo spregledala kaj pomembnega.« Drugi pogost pojav je neprilagodljivost glede junakov in oblike. »Like sodijo po tem, koliko so simpatični. Ne prepoznajo namena avtorjev, da včasih nalašč oblikujejo apatičen, beden lik. In če v nas ob branju vzbudi čustva, neodobravanje, gnus, je to avtorjev popoln uspeh.«

5 VPRAŠANJ ZA VERONIKO ŠOSTER

Rojstvo bralnega kluba: 2022, Ljubljana

Najljubša zvrst in žanr: poezija in grozljivka

  1. Najbolj strašljiva grozljivka, ki smo jo obravnavali …

je V hiši med hribi straši Shirley Jackson. Nekatere članice so čisto proti temu žanru, ne marajo srhljivk in grozljivk, ta pa je bila kot zelo klasična grozljivka nasploh dobro sprejeta.

  1. Z bralnim klubom bi odpotovali …

v Cono iz romana Piknik na robu ceste bratov Stugacki. Ko smo obravnavali to delo, se je razvila divja debata. Razmišljali smo, kako izgledajo artefakti, ki se nahajajo v Coni, kako izgleda Cona sama. Res nas je zelo zanimalo in bi šli z veseljem na ogled, če bi se dalo.

  1. Preobrat

imam rada, čeprav sem se jih že malo navadila in jih znam predvideti. Najbolj so mi všeč takšni, ki jih res ne pričakujem, obenem pa morajo biti pametno zastavljeni, delo te mora smiselno pripeljati do njih – ne maram takšnih, ki vse postavijo na glavo. Najbolj me je navdušil plot twist v kriminalki Črni lokvanji Michela Bussija.

  1. Vesela sem, če na srečanju …

kdo izpostavi kaj, na kar sama še nisem pomislila. Sploh pri knjigah, ki sem jih prebrala že večkrat.

  1. Poezija je …

moja največja ljubezen, h kateri se vedno vračam in mi vedno nudi nekaj novega. Od vseh zvrsti me najbolj in najpogosteje vrže iz tira.

Naroči se na

DIGITALNO REVIJO

Prijavi se na

NOVICE