Kako ste se lotili pisanja te knjige, namenjene najmlajšim šahovskim entuziastom, da ste ustvarili tako temeljit priročnik za učenje?
Pri pisanju knjig ali predavanju je zame ena najbolj ključnih stvari, da svoje bralce, tudi otroke, motiviram, da se začnejo učiti, da si med branjem želijo napredovati v znanju, da jim je to zanimivo. Na začetku je bilo pri tej knjigi pomembno, da sem začela pri osnovah, kljub temu, da je namenjena tistim otrokom, ki že imajo nekaj znanja o figurah, toda važno je, kako se to znanje gradi od temeljev navzgor. Zato je pomembno, da otroke seznanim s šahovnico, s pomembnimi polji, nato pa seveda spregovorim, kako sem sama vadila šah, ko sem bila stara pet ali sedem let. Tako dajem namige pa tudi zelo jasna navodila in če vadijo, kot sem jaz, lahko dosežejo zelo visok nivo, temu so namenjene šahovske osnove. Želela sem pokazati, da sem te osnove osvajala tudi jaz in da lahko zaradi njih recimo igram šah celo z zavezanimi očmi. V knjigo sem želela vključiti tudi veliko različnih iger, da je bolj zanimiva in zabavna. Vendar knjiga ni zgolj o dogajanju na šahovnici, ker je šah več kot le igra. Zato sem vključila tudi nekaj osebnih zgodb iz otroštva, kaj sem prestala in kaj sem se na svoji poti naučila in upam, da bo knjiga poleg znanja o šahu ponudila še kaj več. Igranje šaha nima zveze zgolj s šahom, ampak z osebno rastjo in razvojem.
Ste ustanoviteljica lastne šahovske fundacije, ki prireja tudi svetovni šahovski festival. Lani je bila ena izmed predstavljenih tem na festivalu tudi uporaba umetne inteligence (UI) v učenju šaha. Kakšno vlogo ima UI danes v šahu, kakšno orodje je lahko?
Šah je res neverjeten, mnoga desetletja so ga preučevali v znanosti. Izjemno je, da je šah le igra, vendar lahko ponudi veliko več, saj imamo zelo jasna pravila in ogromno podatkov. Ne vem, ali poznate program AlphaZero – to je program s sposobnostjo samostojnega učenja. Dali so mu samo pravila igre in takoj je postal boljši od kateregakoli človeka. Zanimivo je, da je navdihnil celo svetovnega prvaka v šahu, zaradi načina, kako je reševal partije. Mislim, da ima lahko UI v izobraževanju veliko vlogo. Pri tem ne govorim nujno o šahu, kajti šah pri otrocih že sam po sebi dovolj dobro razvija določene veščine, recimo logično, ustvarjalno in analitično mišljenje, občutek odgovornosti. UI lahko ponudi nekaj drugega, nekaj posebnega, recimo pomaga lahko pri izbiri težavnosti nalog, ki jih pedagogi dajejo svojim učencem. To je vedno zelo težko, izbrati moraš ravno pravo težavnost za tiste, ki so morda šibkejši, da so jim vseeno zanimiv izziv, a ne pretrd oreh, da bi jim to vzelo pogum. UI je dobro orodje za to.
Šahovska simultanka, ki jo je madžarska šahovska čudežna deklica Judit Polgár igrala
spomladi 1992 proti ducatu šahovskih otrok. Premagala je vse. Foto: Ed Yourdon
Kako se je v času vaše kariere spremenil položaj žensk v šahu?
Pozicija žensk v šahu se je spremenila na bolje, več je turnirjev z višjimi zneski za šahistke, čez nekaj mesecev bo na Norveškem prvič v zgodovini velik turnir, kjer bo v ženski sekciji nagrada enako visoka kot za moške igralce. Za organizatorje je bil to v zadnjem desetletju velik zalogaj. Mislim, da je šah za vse, ženske lahko briljirajo v enaki meri kot moški, pomembno pa je tudi, kako vrhunske šahistke spodbujajo mlajše generacije, da bodo verjele vase, da lahko uspejo, če imajo pravo podporo, če jih mentorji dovolj spodbujajo. Ko si stara osem let, odločitev ne sprejemaš sama, staršem ali trenerjem lahko kvečjemu pokažeš, da imaš strast in ljubezen do šaha, ne moreš pa sama izbirati, kje boš tekmovala, kdaj, na kakšnih dogodkih. Vse to je naloga odraslih ljudi, ki te obkrožajo. Lahko bi obstajalo več turnirjev, kjer se ženske spodbuja, da igrajo v odprti kategoriji, kjer lahko tudi osvojijo nagrade in igrajo proti zahtevnim nasprotnikom.
Kaj bi želeli predati naslednji generaciji šahistov in šahistk?
Želim si, da bi razumeli, kako lepa in bogata igra je šah. Rada bi jim predala več stvari: ena izmed njih je zavedanje, da je šah za vse, da je orodje, ki te nauči veliko novih veščin, ki bodo prišle prav v prihodnosti. Dandanes starši otrokom ne moremo dati veliko konkretnih stvari, lahko pa jim damo znanje, razvijamo njihove sposobnosti, ki jim bodo odprle nove možnosti. To je razlog, da se mi zdi šah v šolskem okolju danes za otroke pomembnejši kot kadarkoli doslej, in to na splošno, saj razvija sposobnosti, ki bi jih morali obvladati prav vsi: sposobnost odločanja, logičnega in analitičnega mišljenja. To so celo »družbene veščine«, saj moramo biti v današnjem svetu dobro opremljeni, razumeti moramo, da se ves čas spreminja, kot se ves čas spreminja položaj šahovskih figur, zaradi česar si prisiljen spreminjati svoj pristop. Za profesionalce in otroke, ki si želijo igrati šah, je po mojem mnenju pomembno, da vedo, da tudi če ne pridejo na sam vrh, od igranja še vedno veliko odnesejo. Veliko lahko recimo potujejo, tekmujejo z drugimi otroki – veliko lahko pridobijo, tako v vsakodnevnem življenju kot v družbenem življenju nasploh. Šah je jezik, kot glasba ali ples.
Šah je šport, a je tudi umetnost. V čem prepoznavate umetniško vrednost šaha?
Umetniški del šaha so zame izvirne rešitve situacij na šahovnici. V svoji karieri sem velikokrat tvegala s kakšno potezo, šah sem igrala na način, ki je ljudi presenečal. Včasih sem vedela, da kakšna poteza ne bo najboljša, pa sem jo vseeno naredila, ker se mi je zdela zabavna in posrečena. Je pa bilo tudi veliko situacij, kjer sem v zadnjem hipu ušla porazu, ker sem izvedla kak neverjeten, eleganten trik, ki me je rešil. Skratka, zame je umetnost šaha, da znaš včasih tudi z malo figurami na šahovnici ustvariti situacijo, ki je tvoj nasprotnik ni pričakoval, čeprav se zdi drugim morda to nemogoče.
Kaj je skupno vsem najboljšim šahistom in šahistkam v zgodovini?
Popolna predanost in obsedenost s šahom.
Text: Liu Zakrajšek
Foto:arhiv J.P., Ed Yourdon
Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora | Ulica aktivistov 6 1000 Ljubljana | SI 71800026
