PODPORNIKI KREATIVNOSTI, TEHNOLOŠKI OPTIMIZEM IN SKEPSA TER RASTOČA EKONOMIJA USTVARJALCEV 

Mesec se bliža koncu, zato skuša večina ustvarjalcev deliti vse obljubljene vsebine s svojo skupnostjo. Eno za drugim prihajajo elektronska sporočila z opomniki o novih objavah.

Ekskluzivni video “dneva v ustvarjalnem studiu”, mesečni podkast za podpornike, fotografije iz skicirke za mesec avgust, digitalne ilustracije, ki jih je mogoče prenesti in doma natisniti za lastno uporabo, napoved nove knjige za digitalni knjižni klub v septembru. In v ozadju pakiranje stotin natisnjenih ilustracij in nalepk, ki bodo v kratkem odpotovale k podpornikom na vse konce sveta.

Od posameznikov k skupnostim

V rubriki Kreativne skupnosti, ki jo otvarja ta prispevek, nas ne bodo zanimali samo ustvarjalne posameznice in posamezniki, ampak skupnosti, katerih del so.

Zanima nas namreč ustvarjalni momentum, ki nastane skozi povezovanja in sodelovanja. Člani kreativnih skupnosti imajo seveda različne vloge – (so)ustvarjanje, testiranje, podporo, širjenje ali uporabo ustvarjenega. Vloge v teh skupnostih niso nujno fiksne, saj lahko posamezniki prestopajo med, na primer, ustvarjalci in podporniki ustvarjalcev. Ali pa imajo več različnih vlog. Skupnosti, ki nas zanimajo, lahko obstajajo in delujejo tako v fizičnem prostoru kot v digitalnem ali skozi povezavo obeh.

Začeli bomo s skupnostmi, katerim je obstoj omogočil ali razširil razvoj digitalnih tehnologij.

Pred pripravo te serije prispevkov sem dobro leto sledila šestim različnim ustvarjalkam, ki živijo v različnih državah ZDA, Singapurju in na Japonskem. Ne glede na geografske razdalje jih druži, da so vse v 20. in 30. letih in ustvarjajo na področju vizualne umetnosti, še bolj specifično ilustracije. Svojo mednarodno skupnost sledilcev in podpornikov so zgradile praktično izključno s pomočjo digitalnih platform.

Podporniki, ki so več kot financerji

Skupnost sledilcev njihovemu kreativnemu delu sledi skozi spremljanju videov na Youtubu in objav na Instagramu. Formati videa je večinoma dan, teden ali mesec v življenju ustvarjalke ali tako imenovan studio vlog, ki nam omogoči vpogled v sam kreativni proces.

Vendar pa se vloga skupnosti ne konča pri spremljanju vsebin – uporabniki lahko ustvarjalce tudi aktivno podrejo.

Finančno  podporo  njihovemu ustvarjalnemu delo jim je mogoče nameniti prek platforme Patreon, ki ustvarjalcem omogoča prihodek iz mesečne podpore njihovih sledilcev. Uporabnikom pa, da postanejo aktivni del skupnosti, ki podpira ustvarjalce.

Izbrane ustvarjalce je mogoče z različnimi mesečnimi zneski: najnižji, po navadi med enim in tremi evri, omogočajo sledenje osnovnim objavam na platformi Patreon in sodelovanje v skupnosti s komentarji in glasovanji. Višji zneski pa omogočajo dostop do posebnih vsebin: dodatnih video vsebin, podkastov samo za Patreon skupnost ter fizičnih daril, ki jih prejmeš po pošti, ena najpogostejših je mesečna razglednica ali nalepka z avtorsko ilustracijo, kar je zahvala za mesečno podporo med 15 in 30 evri mesečno.

Nekatere ustvarjalke imajo tudi svoje spletne trgovine, prek katerih je mogoče naročiti njihove ilustracije ali produkte z ilustracijami (večinoma gre za manjše predmete, majice, torbe ali pisarniški material z avtorsko ilustracijo). V zameno za podporo prek Patreona pa dobijo njihovi podporniki popuste za nakup avtorskega dela v spletni trgovini in možnost nakupa pred ostalimi.

Kot v raziskavi Friends, not ATMs ugotavlja Lee Hair, doktorski študent z univerze v Bostonu, skupnosti na Patreonu ne temeljijo samo na veselju do podpore ustvarjalnosti in ustvarjalcem, temveč je njihovo vezivo tudi vzpostavitev (navidezne) intimnosti med ustvarjalci in njihovimi podporniki. Skozi video posnetke in fotografije podporniki velikokrat vstopamo naravnost v njihove studie, dnevne sobe in spalnice, saj svoje delo v večini opravljajo od doma.

Podporniki na Patreonu so s strani ustvarjalcev večinoma nagovorjeni kot “prijatelji” ali pa imajo različna ljubkovalna imena. Ustvarjalci pa jim ob dostopu v svoje studie in domove omogočajo tudi vpogled v ustvarjalni proces, dele vsakdanjega življenja, pogosto pa delijo tudi precej intimne podrobnosti o sebi, svojih strahovih, težavah, ustvarjalnih blokadah ali finančnih stiskah.

Od skepse v tehnološki optimizem in nazaj

Termin kreativne ekonomije je leta 2001 uvedel John Howkins. Vrednost v tem ekonomskem sistemu naj bi bazirala na sposobnosti imaginacije za razliko od klasičnega razpolaganja z zemljo, delom ali kapitalom. S porastom digitalizacije komunikacijskih orodij so prej pasivni konzumenti vsebin pričeli tvoriti tako imenovane pametne množice, kakor jih je poimenoval Howard Rheingold, avtor knjige Smart Mobs: The Next Social Revolution iz leta 2002, ki smo jo v slovenščino prevedli kot Nevidne množice.

V skladu s tehnološkim optimizmom bi se s pomočjo široke uporabe digitalnih tehnologij lahko začela nova industrijska revolucija, ki bi z vse večjo aktivno množico uporabnikov omogočila monetizacijo ustvarjalnosti na dolgem rep. Termin je skoval Chris Anderson. Leta 2002 je v članku v reviji Wired predvidel, da je prihodnost zabave (in ustvarjalnosti) v mnoštvu nišnih trgov, ki se nahajajo daleč za najbolj uspešnimi proizvodi, podjetji in ustvarjalci. To bi bilo po njegovi oceni mogoče s kombinacijo digitalnih tehnologij, odprtokodnih rešitev in novih načinov množičnih mikrofinanciranj, kar bi nam omogočilo, da bi lahko vsi postali ustvarjalci in izdelovalci namesto pasivni potrošniki produktov in vsebin.

V tej ekonomiji bi torej teoretično lahko sodeloval vsak kreativen posameznik, digitalne tehnologije pa bi ustvarile pogoje za distribucijo in monetizacijo ustvarjenega z relativno majhnih vložkom. Kar so vsekakor okoliščine, ki v človeški zgodovini pred razvojem široko dostopnih digitalnih tehnologij še niso obstajale.

Skupnosti in rastoča ekonomija ustvarjalcev

Dvajset let kasneje smo do tovrstnega tehnološkega optimizma mnogo bolj skeptični. Vmes se je namreč iz zanesenjaških startupov razvil platformni kapitalizem, ki je dostop do občinstev in uporabnikov centraliziral v nekaj velikanih tehnološkega sektorja. Ti mnogokrat služijo z distribucijo neplačanega avtorskega dela, časom in pozornostjo svojih uporabnikov ter njihovimi podatki. Prav tako se je med realne uporabnike na teh platformah vmešalo veliko število lažnih profilov in botov, ki so izrinili občutek varnosti. Če želimo govoriti o kreativnih skupnostih in njihovem delovanju v okviru digitalnih tehnologij in kreativnih ekonomij, hitro stopimo v področje sivine.

Te iste platforme, ki jih problematiziramo, so namreč omogočile video ustvarjalcem, ilustratorjem, piscem, fotografom, striparjem, oblikovalcem in drugim kreativcem vzpostavitev kanalov, ki jim omogočajo dostop do sledilcev in finančno kompenzacijo za njihovo avtorsko delo. Mnogokrat so podjetja, ki upravljajo s platformami, ustanovili prav člani kreativnih skupnosti samih. Eden izmed ustanoviteljev Patreona je na primer glasbenik Jack Conte, ki je iskal način, kako si zagotoviti preživetje z videi na Youtubu. Digitalne platforme so omogočile hiter razvoj ekonomije posameznih ustvarjalcev, ki so želeli delovati samostojno in skozi direkten stik s svojim občinstvom in uporabniki. Že omenjeni Patreon je ena največjih platform, kjer lahko člani podpirajo ustvarjalce.

Za razliko od platform za množično financiranje (crowdfunding), kot sta na primer Kickstarter in Indie Go Go, pri Patreonu ni poudarek na eni uspešni kampanji, ampak na zagotavljanju stalnega mesečnega prihodka za ustvarjalce.

Seveda pa si mora posameznik najprej sam, po navadi na drugih platformah, ustvariti dovolj veliko skupnost, ki ga želi podpreti. Patreon namreč ne omogoča zares pridobivanja novih podpornikov posamičnega ustvarjalca ali ustvarjalke, ampak je predvsem orodje za upravljanje s skupnostjo, ki jo ustvarjalec vzpostavi – skozi možnost širjenja različnih tipov vsebin za podpornike ter sistema plačevanja mesečne podpore v izbrani vrednosti.

Kot navaja podjetje samo, naj bi 2 milijona podpornikov iz leta 2017 do leta 2020 zraslo na 6 milijonov in še raste, posledično pa se viša tudi skupna višina donacij, ki jih namenijo ustvarjalcem. Poslovni model platforme je, da ustvarjalcem, ki jih je trenutno že več kot 200.000, zaračunava uporabnino v deležu njihovih prihodkov.

Po podatkih podjetja pridobijo ustvarjalci prek platforme Patreon kar 2 milijardi dolarjev podpore letno. Vendar pa jih po podatkih neodvisne spletne strani Graphtreon, ki spremlja delovanje Patreona, samo 697 ustvarjalcev dobiva podporo od več kot 2000 podpornikov. Patreon sicer trenutno gosti več kot 200.000 ustvarjalcev, ki imajo vsaj enega podpornika. Torej res lahko govorimo o podpori ustvarjalnosti na dolgem repu kreativnosti, kjer majhni ustvarjalci ustvarjajo za nišne skupnosti svojih podpornikov.

Med ustvarjalci z največ podpore so večinoma ustvarjalci podkastov, najbolj uspešen je podkast True crime obsessed, ki ima 43.823 podpornikov in ocenjuje dokumentarce o resničnih zločinih. Število podpornikov ustvarjalk na vizualnem področju, ki sem jih spremljala, se giblje precej nižje, med pesto in tisoč podpornikov na ustvarjalko.

Vendar pa imeti manj podpornikov ni nujno slabše za celotno ustvarjalno skupnost. Kot v raziskavi Quantifying the creator economy na podlagi analize vseh nakazanih podpor v obdobju med 2013 in 2020 ugotavljata Lana El Sanyoura in Ashton Anderson z Univerze v Torontu, veliki ustvarjalci res privlačijo mnogo podpornikov, vendar pa so njihovi podporniki mnogo manjkrat pripravljeni podpreti tudi ostale ustvarjalce, kot to velja za podpornike manjših ustvarjalcev.

Na vprašanje, kaj so po njenem mnenju najpomembnejše ugotovitve raziskave, uporabne za ustvarjalce, Lana El Sanyoura odgovori: »Osebno se mi zdijo najpomembnejše ugotovitve, da ekonomija ustvarjalcev omogoča tistim, ki ustvarjajo, prejemati prihodke s stabilno lojalnostjo podpornikov, da so ustvarjalci sposobni zamenjati vrednost za vrednost in da tip vsebine, ki jo ustvarjalci producirajo, sovpada s stopnjo angažiranosti, prihodkov in aktivnosti uporabnikov..«

Platforma torej deluje kot vmesnik med dvema poloma kreativne skupnosti: med posamezniki, ki si želijo z mesečno mikrodonacijo po izbiri podpreti ustvarjalce, ki jih spremljajo, in ustvarjalci, ki si želijo ustvariti stabilnejše okolje za svoje ustvarjalno delo. V naslednjem delu se bomo podrobneje posvetili načinu delovanja same kreativne skupnosti in pastem ekonomije ustvarjalcev.

Še prej pa bomo enkrat septembra odprli nabiralnike. Tam bo podpornike ustvarjalk iz začetka članka čakala ena izmed ovojnic z žigom “ne upogibaj” z znamkami iz ZDA, Singapurja ali Japonske. “Hvala za podporo”, bo pisalo na zadnjih straneh novih mesečnih printov ali razglednic z ilustracijami. Občutek bo skoraj takšen kot pred desetletji, ko smo prejemali pošto svojih dopisnih prijateljev z različnih delov sveta.

Kreativna skupnost v akciji:
dobrodelni kamenčki Dorimu

V nabiralniku me po kratkem oddihu pričaka tudi pošiljka, v kateri so v zaščitni papir zaviti kamenčki z naslikanimi minimalističnimi obrazi. Gre za enega izmed projektov, ki so jih slovenske kreativne skupnosti zagnale ob letošnjih poplavah z željo prispevati svoj delček podpore.

»Odkar se spomnim, sem imela rada najrazličnejše kamenčke in kamne. S plaže na morju gre vsako leto z mano kakšna škatlic. Tisti, ki ga opazim in se mi na njem izriše obrazek, gre z nama,« razloži Živa Voga iz ustvarjalnega dvojca Dorimu.

Ideja za dobrodelne kamenčke je nastala leta 2020 iz stare radirke. Od velike radirke je takrat ostal samo košček z dvema pikama, ki so se zdele kot oči. In iz tega koščka obrabljene radirke je nastala ideja za dobrodelne kamenčke.

S Sašo Rojakom sta sicer začela ustvarjati Dorimu že leta 2009, pod njuno znamko pa treutno nastaja več sort različnih minimalističnih vilinskih in pravljičnih bitij ter miniatur. Minimalistični so tudi dobrodelni kamenčki. Bel obrazek, oči in vzorec iz pik na lepo oblikovanih kamenčkih, vsak je unikaten.

In kako ti dobrodelni kamenčki delujejo?

Na svojem Facebook profilu, ki ima nekaj čez pet tisoč sledilcev, sta k dobrodelni akciji povabila svojo Dorimu skupnost. Objavila sta fotografije 35 dobrodelnih kamenčkov. Vsak, ki je v akciji želel sodelovati, se je odločil, kateri kamenček bi želel in kateri organizaciji želi nameniti donacijo za pomoč ob poplavah, v najnižjem znesku deset evrov. Kamenčkov ni mogoče kupiti, vedno jih menjata za donacije, ki pomagajo ljudem ali živalim v stiski.

»Skupnost Dorimu je krog ljudi, na katere veva, da se lahko zaneseva, ko pripraviva kakšen dobrodelni projekt,« pove Voga. Na Facebooku skupnost Dorimu skupnost predstavljajo predvsem Slovenke in Slovenci, ki radi spremljajo novosti njune znamke, med njimi je veliko ustvarjalcev. Z mnogimi se poznajo le prek tega kanala, z nekaterimi –, in ni jih malo, poudari –, pa so se spoznali tudi v živo in se spoprijateljili.

Ob letošnjih poplavah je akcija z dobrodelnimi kamenčki potekala tretjič. Do sedaj so dobrodelni kamenčki Dorimu zbrali okoli 2000 evrov donacij, ki so bile namenjene različnim človekoljubnim organizacijam in organizacijam za zaščito živali po izbiri podpornikov. »V prvi dobrodelni akciji sva kamenčke Dorimu k ljudem poslala z namenom, da jim sami dodelijo njihovo vlogo: postali so amuleti poguma, notranjega miru, sreče, zaščite, osredotočenosti … Tokrat sva jih odposlala kot opomnik, da lahko vsak, še tako majhen kamen – vsako dobro dejanje – prispeva k skupnemu dobremu namenu,« zaključi Živa Voga.