Potrebovala sem nekaj časa, da sem se navadila na občutek negotovosti, ki me spremlja, ko se spuščam v nekaj novega. Katera pot je prava? Na kaj se zanesti, če ta pot še ni zarisana? Kaj pa, če ni nikogar, ki bi ga lahko vprašala točno tisto, kar želim izvedeti – oziroma se odgovori na moja vprašanja pojavljajo tako nepričakovano, v tako neočitnih oblikah in od ljudi, dogodkov in stvari, kjer jih sploh nisem iskala? Ko izvem za nekoga, ki podobno tvega, izgublja in zmaguje – čeprav je vsaka pot ...